Franja

rigor moški spol strogost; trdota; natančnost; medicina otrplost

en rigor natančno vzeto
es de rigor je neizogibno, je potrebno; je splošno običajno
los rigores del invierno ostra zima

roundabout [ráundəbaut]

1. samostalnik
(dolg) ovinek; krožni promet; vrtiljak
ameriško kratek jopič
množina, figurativno ovinkarjenje, dolgovezno govorjenje, hoja okrog (česa); oklevanje, cincanje

to make up on the swings what you lose on the roundabouts figurativno izravnati izgubo
to lose on the swings what you make on the roundabouts figurativno po mnogem sem in tja biti natančno tam kot na začetku, ničesar ne doseči

2. pridevnik
ovinkast, po ovinkih; indirekten, posreden; obširen
ameriško tesno se prilegajoč; (redko) okroglast, čokat, tršat, zastaven

roundabout explanations obširne razlage
to tell in a roundabout way povedati (reči) z namigovanjem

rule¹ [ru:l] samostalnik
pravilo; kar je normalno, običajno
matematika pravilo; pravilo igre
cerkev pravilnik reda; predpis
pravno odločba, rešitev; pravni predpis; ravnilo; merilna vrvica; navada, običaj, pravilo; vladanje, upravljanje, uprava

as a rule navadno, praviloma, normalno
as is the rule kot navadno
by rule, according to rule po predpisih, po pravilih
by the rule and line figurativno natančno
rules of action (of conduct) smernice
rule absolute neomejeno gospostvo
rules of the air predpisi v zračnem prometu
rules of the road cestni prometni predpisi
rule of force tiranija
the rule of thumb praktično (ne teoretično) pravilo
by rule of thumb po izkušnji, empirično, približno
em rule pomišljaj
an exception to the rule izjemen primer
golden rule zlata sredina, zlato pravilo
hard and fast rule trdno, stalno, kruto pravilo
slide rule logaritmično računalo
standing rules pravilnik, statut
it is against the rules to je proti pravilom
it is the rule that... pravilo je, da...
to become the rule postati pravilo
to break a rule prelomiti pravilo
to hold (to bear) rule over vladati; gospodovati, gospodariti, biti gospodar nad
I make it a rule (to get up early) moje pravilo je (zgodaj vstajati)
to lay down a rule postaviti pravilo
to work to rule izvajati pasivno rezistenco
the exception proves the rule izjema potrjuje pravilo

scrupulous [skrú:pjuləs] pridevnik (scrupulously prislov)
(pretirano) tankovesten; zelo natančen, skrupulozen; oprezen, previden

scrupulous performance of duties pretirano natančno opravljanje dolžnosti

seciranje samostalnik
1. medicina (o truplu) ▸ boncolás
2. (podrobna analiza) ▸ boncolgatásLotili se bodo seciranja ljubezenskih in spolnih elementov v zgodovini slovenskega filma. ▸ A szlovén filmtörténetben megjelenő szerelmi és nemi elemek boncolgatásával foglalkoznak majd.
Koliko se vas dotaknejo kritiki z upravičenimi ali neupravičenimi seciranji? ▸ Mennyire érintik meg a kritikusok a megalapozott vagy megalapozatlan boncolgatásaikkal?

sepeliō -īre -īvī, redko -iī, sepultum (etim. še ne natančno dognana beseda)

1.
a) pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati), pogrebsti (pogrebati): surge et sepeli natum ACC. AP. CI., hominem mortuum in urbe ne sepelito neve urito TAB. XII AP. CI., suorum corpora collata in unum sepeliri iussit L., aliquem sepeliendum tradere VAL. MAX. v pokop, hi, quos vehit unda, sepulti V., sepeli ... ossa O., sepultus ... intellegitur quoquo modo conditus PLIN., formicae sepeliunt inter se PLIN., si te vivam sepelieris PETR.
b) redko = sežgati (sežigati): sepultum Consentiae, quod membrorum reliquum fuit L., interfici quidem sine mora, sed sepeliri quoque accuratissime imperavit SUET., corpus regio more sepeliri et reliquias eius maiorum tumulis inferri iussit IUST.; pren.: vos in incendio patriae sepelire conatus est CI.
c) pesn. = pogrezniti (pogrez(ov)ati), potopiti (potapljati): saevo sepelire profundo exanimos SIL.

2. metaf.
a) pokopa(va)ti = zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), (po)tlačiti, (za)dušiti, udušiti (udušati, uduševati): ENN. FR., VELL. idr., nullus sum, sepultus sum TER. po meni je, izgubljen sem, sepelire somnum PL. pregnati, antiqua, sepulta, vetustas quae facit LUC. AP. GELL. pozabljeno, cerno animo sepultam patriam CI., dolor sepeliendus est CI., bellum adventu eius (sc. Pompei) sublatum ac sepultum CI., cum Genucio unā mortuam ac sepultam tribuniciam potestatem L., mea fama sepulta est O., cuncta tuus sepelivit amor PR., sepulta inertia H. na veke pozabljena, ingenia sepulta H. starodavni duhovi (geniji), duhovi (geniji) starodavnosti (davnine), in aeternum sepelire salutem LUCR.
b) occ. (poseb. v pt. pf.) pogrezniti (pogrezati, pogrezovati, pogrezavati), utopiti (utapljati), uspavati: morbo adfectis somnoque sepultis LUCR., invadunt urbem somno vinoque sepultam V., assiduo lingua sepulta mero PR., vinolentiā sepeliri AUG., custode sepulto H. uspavan.

Opomba: Pf. sepelī: PERS.; fut. sepelībis: AUS.; pt. pf. sepelītus: CA. AP. PRISC.; sinkop. obl. iz pf. debla: sepelīsset: PR., LACT.; sepelīssent: Q.; sepelīsse: AUR.

sí (množina: síes) moški spol (beseda) da

dar el sí decir que sí da reči, privoliti
no decir un sí ni un no nobene ne ziniti; izmikajoče se odgovoriti
sin faltar un sí ni un no (fig) natančno
ellos no tienen un sí ni un no žive v popolni slogi
sí por sí, o no por no odkrito; resnično
por sí o por no na vsak način, vsekakor

size¹ [sáiz] samostalnik
velikost, veličina, debelina, dolžina; dimenzija, format, obseg; postava; kaliber, mera številka (obutve, obleke, rokavic itd.)
figurativno veličina, format, pomembnost, važnost
pogovorno dejstvo, resničnost
zastarelo določena mera, količina, porcija, obrok
tehnično priprava (sito) za sortiranje (zlasti žlahtnih kamnov in biserov)

all of a size (vsi) iste velikosti
of all sizes (v) vseh velikostih (številkah)
a size too small (za) številko premajhen
full size polna, naravna velikost
standard size standardna, normalna velikost
twice the size of dvakrat večji kot
two sizes too big dve številki prevelik
they are of a size enako sta velika
that's about the size of it figurativno, pogovorno (natančno) tako je
she takes size 7 in gloves ona ima rokavice številka 7

solar [sóulə] pridevnik
sončen
tehnično ki ga poganja sončna energija

solar day 24-urni dan (štet od poldneva)
solar eclipse sončni mrk
solar (energy) power station elektrarna, ki obratuje s pomočjo sončne energije
solar month natančno dvanajsti del leta
solar motion astronomija premikanje sončnega sistema
solar mitologija mit sonca

sondiranj|e srednji spol (-a …) die Sondierung (fino/natančno Feinsondierung, grobo Grobsondierung), globine: die Lotung, Auslotung; (poskusno izkopavanje) die Versuchsgrabung; pogovor: das Sondierungsgespräch

spleten pridevnik
1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötöttNana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

2. (kot kita) ▸ fontBila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

srijèda ž, daj. srȉjedi, tož. srȉjedu (ijek.), sréda ž, daj. srêdi, tož. srêdu (ek.)
1. sreda: iza -e dolazi četvrtak; svake -e dolazi brod iz prekomorskih zemalja; -om i petkom nema sastanaka ob sredah in petkih; čista srijeda pepelnica (pravosl.)
2. sredina: presjeći po -i; po sred -e natančno po sredini; tu je po -i laž v tem primeru gre za laž; na -u sa bojom! na dan z barvo!

štétje (-a) n

1. numerazione, conteggio; scrutinio, spoglio; censimento:
hitro, natančno, površno štetje conteggio rapido, preciso, sommario
štetje glasovnic spoglio delle schede
štetje glasov scrutinio
štetje prebivalstva censimento della popolazione

2. (izhodiščno leto pri štetju) era; stile:
naše štetje era volgare
staro (rimsko), novo (gregorijansko)
štetje vecchio stile, nuovo stile

T, t množina Ts, ts , T's, t's [ti:, ti:z]

1. samostalnik
črka T, t; predmet v obliki črke T

capital (large) T veliki T
littie (small) t mali t
to a T natančno, na las točno
to cross the T's stavljati črtico na t, figurativno biti pedantno natančen, "jahati" na (čem)
to suit s.o. to a T na las natančno komu pristojati, biti ravno pravo za koga
to be marked with a T zgodovina biti ožigosan kot tat

2. pridevnik
ki ima obliko črke T

T-square priložno ravnilo (v oblilci črke T)
T-shaped ki ima obliko črke T

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano

tee² [ti:]

1. samostalnik
šport cilj; tarča (pri nekaterih igrah, pri kegijanju itd.); (golf) kupček zemlje za žogico

to a tee figurativno do pičice natančno

2. prehodni glagol
(golf) namestiti žogico na kupček zemlje
neprehodni glagol
(golf) začeti igro s kupčka zemlje

to tee off (golf) začeti igro z udarcem žoge s kupčka zemlje; figurativno začeti

teneō -ēre -uī, tentum (prim. tendō)

I.

1. (trdno) držati, v roki (ustih ipd.) imeti: Ter., Plin., Sen. rh. idr., argentum Pl., canes O. na vrvi (vožincu), pyxidem in manu tenere Ci., fragmina manu O., languenti manu carchesia mixta O., aliquem manu tenere S. za roko, cibum ore (v ustih) Ci., Ph., aram tenentem iurare iussit N., dexterā cornu tenet O., flos tenetur radice O. se drži korenine, canis tenet cervum V. je popadel; pren.: gubernacula rei publicae Ci., rem manibus Ci. spoznavati, kakor da bi bila otipna, res oculis et manibus tenetur Ci. stvar je očitna in otipljiva (otipna).

2. occ.
a) (v objemu, objeto) držati, obje(ma)ti: colla (umeros) lacertis O., victorem tenent avidisque amplexibus haerent O.
b) obrnjeno (= namerjeno) imeti, obrniti (obračati): manus tenui a pectore O., oculos immotos in aliquem O. nepremično upirati oči v koga, nepremično zreti v koga, oculos sub astra V., lumina fixa in vultu O., ora defixa V. oči imeti pobešene, solo fixos oculos V., attentos animos ad decoris conservationem Ci. natančno paziti in gledati na dostojnost; s prolept. obj. ubrati (ubirati) pot, iti, hiteti, speti: quo tenetis iter? V., medium iter classe V., cursum vento V., cursūs V. imeti smer vedno pred očmi, vseskozi se držati smeri, iter mediae urbis V. po sredi mesta si utreti pot (se preriti), fugam per medios hostes V. obrniti se v beg po sredi skozi sovražnike, bežati po sredi skozi sovražne vrste; od tod
c) jadrati, pluti, peljati se, voziti se ipd.: Diam tene O., tenere ad insulam Vulcani L., ab Sicilia ad Laurentem agrum L., Cloanthum respicit propriora tenentem V. bližje plujočega, inter utrumque tene O. vozi po sredi, ventus adversum tenet (piha, vleče) Athenis proficiscentibus N.
d) kak kraj doseči (dosegati, dosezati), kam dospe(va)ti, prispeti, pripluti, prijadrati, priplavati ipd.: regionem L., portum L., O., Ciconum populos O., Hesperium fretum O., iam arva tenebant V.; pass.: Linternum tenetur O.; pren. kaj doseči, domoči se do česa: Aiaci non est tenuisse superbum, sit licet hoc ingens, quidquid speravit Ulixes O., virtute regnum L.

3. metaf. z umom doseči (dosegati, dosezati), doume(va)ti, doje(ma)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, pojmiti ipd.: nunc teneo, nunc scio, quid sit hoc negotii Pl., tenes? ali tenesne? Kom. razumeš?, doumeš?, (omnem) rem tenes Kom. zadel si, prav imaš, pogodil si jo, teneo istuc (omnia, pulcre, recte, satis) Pl., reconditos eius sensūs Ci., quae et saepe audistis et tenetis animis Ci., omnia norat, omnium aditūs tenebat Ci., quae a Romanis auguribus ignorantur, a Cilicibus tenentur Ci., quo pacto cuncta tenerem H.; z odvisnim vprašanjem: tenes, quid dicam Ter., quibus studiis semper faveris, tenemus Ci.; z inf. ali ACI: qui et bene et male facere tenet Pl., nec tenet amissam laevam inter equos abstraxe rotas Lucr. —

II.

1. v posesti (lasti, oblasti, rokah) imeti, posedovati, posestvovati, biti posestnik (lastnik, imetnik, posedovalec), zavzemati: Icti. idr., locum amicitiae apud aliquem N., C. biti prijatelj koga (komu), principatum eloquentiae N., imperium ali summam imperii C. imeti vrhovno poveljstvo, biti vrhovni poveljnik, quod ceteri potuerunt, hic tenuit N., multa hereditatibus, multa emptionibus tenebantur sine iniuriā Ci., tenere provinciam liberam a praedonibus Ci.; pesn.: vulnus in pectore tenens O. z ranjenim srcem; pren.: aliis murum tenentibus intus O., cum semel tenuerunt aequora venti O., tellus Aetnaea tenebat Daedalon O., locum et regna O., tenere rem publicam, tudi samo tenere (sc. rem publicam) Ci. imeti oblast v državi, imeti oblast nad državo, imeti državo v svojih rokah; prima tenere V. zavzemati prvo mesto, biti prvi, scaenam tenere Suet. vladati na odru, biti zvezda (o gledaliških umetnikih), tuta V. biti na varnem; o vladarjih: tenere urbem N., Capreas regnum (= kot kraljevstvo) tenere V., terras dicione V., gentem imperio et armis V., quae tenuit dives Achaemenes H.; pren.: cum rem publicam opes paucorum, non virtutes tenere coeperunt Ci.

2. occ.
a) kje (pre)bivati, stanovati, domovati, živeti, poseljevati, naseljevati: Thraeces eas regiones tenebant N., primum locum aedium N., montium iuga L., deus Delphos Delonque tenens O., gurgitis ima V., delphines silvas tenent O., vallemque boves amnemque tenebant V. bivati, muditi se.
b) zasedeno (v zasedi) držati, zasedati, imeti v rokah: Erycem N., portas, loca iussa V., locum praesidio C., litora, insulam, portum, montem, oppidum C., tenente omnia equitatu L.
c) (kot poveljnik) poveljevati, zapovedovati, voditi: alterum cornu, exercitum pedestrem N.
d) (ljubljeno osebo) imeti, vezati, držati, priklepati nase: saepe aliam tenui Tib., te iam tenet altera coniunx O., Cyllaron una tenet O., dum me Galatea tenebat V. me je imela v zankah, quendam mulier non rudis tenebat Ph.; od tod (kot vzklik po dolgi ločitvi) teneo te Ter., O., Ap. = zopet te imam, zopet si moj.

3. sinekdoha zaobsegati, zajemati (= contineo, gr. κατέχω): haec populos, haec magnos formula reges tenet H.; pass. zaobsežen (zajet, vsebovan) biti v čem, stati (obstajati, obstojati) v čem ali iz česa, sesta(ja)ti (biti sestavljen) iz česa, tikati se česa, zadevati kaj, pripadati čemu, spadati k čemu, soditi kam (včasih lahko pass. slovenimo act. z glag. zajemati, zaobsezati): quod tenetur hominum societate Ci., ut homines deorum agnatione teneantur Ci., si Asia hoc imperio non teneretur Ci., causae, quae familiaritate tenentur Ci.

4. metaf.
a) napolnjevati, zavzemati, držati ipd.: primam aciem viginti cohortes tenebant C. v prvi bojni vrsti je stalo (bilo) … , pallor hiemsque loca tenent O.; o raztezanju: latus tenet D milia passuum C. zavzema, castra summum iugum tenebant C., tantum spatii O., rostrum os tenet O. namesto ust je kljun.
b) (o afektih, močnih čustvih) (na)polniti (napolnjevati) = navda(ja)ti, obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, obiti (obhajati), polastiti (polaščati, polaščevati) se, premagati (premagovati), obvladati (obvladovati), (za)gospodovati, (za)gospodariti nad kom: auri argentique studio teneri Cu., error amantem tenet O., somnus tenet aliquem O., desiderio teneri Ci., misericordia me tenet Ci., hominem tenet libido S., magna me spes tenet Ci., quā spe ut vivere velint, tenebuntur Ci., Romanorum ingenti admiratione teneri Eutr., historiae per se tenent lectores Vitr. —

III.

1. držati, obdržati, ohraniti: terra tenetur nutu suo Ci. se drži (ohranja) (v ravnotežju); pren.: aliquem in servitute (in officio) C. v pokorščini, nomen antiquum O., syringa nomen tenuisse puellae O., tribus rebus animantium vita tenetur Ci.; s predik. acc.: tyranni oppressas tenebant Athenas N. držali so v stiski (v strahu), se quietum L. biti pri miru, mirovati.

2. metaf. držati kaj, držati se česa, pridrž(ev)ati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ohraniti (ohranjati) kaj: naves cursum tenere non poterant C.; od tod pren.: ut viam teneas nulloque errore traharis O., tenuere silentia cuncti O. so molčali, pacem O., morem, consuetudinem, ordinem, fidem, foedus, modum Ci. idr.

3. intr. obdržati se, trajati: imber per totam noctem tenet L., silentium aliquamdiu tenuit L., tenet fama lupam ex montibus cursum flexisse L. govorica gre, govorica je, govori se. —

IV.

1. udržati, zadrž(ev)ati, muditi, ovreti (ovirati): hostem impedito loco (in angustiis) C., teneri metu C., coepta O., eurus tenuit reditura vela O., manus vix tenere a O., aliquem longo sermone O., ne diutius (sc. vos) teneam Ci., non teneo te pluribus Ci. nočem te še naprej zadrževati, vix se populus Romanus tenuit Ci., non vincula navīs ulla tenent V., impetus hastam tenet (ovira) lenta radice V.; z ne (quominus): te, ne faceres, tenuit reverentia O., naves vento tenebantur, quominus in portum venirent C., ea modo una causa, ne transirent flumen, tenuit Romanos L., ne persequeretur Mithridaten, seditio militum tenuit L., diu non perlitatum tenue-rat dictatorem, ne ante meridiem signum dare posset L.

2. occ.
a) držati, imeti koga zaprtega (v zaporu), pass. biti zaprt: eādem custodiā tenebatur N., si silvis clausa tenebor O.
b) (duhove na zgornjem svetu) pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, (za)rotiti (zarotovati): Plin., iam tenet infernas magico stridore catervas Tib.; pren.: pudor ora tenebit O. sram bo zapiral usta, obsessus teneor V.

3. metaf. zadrž(ev)ati (izbruh kakega afekta, kake strasti), (o)brzdati, (u)krotiti: lacrimas, iram, iracundiam, dolorem, vocem O., ea, quae dici possunt L. zamolč(ev)ati, molčati o … , risum teneatis, amici H. —

V.

1. (trdno) držati: in salo navem tenere (in ancoris) N. na sidru (mačku) držati, imeti zasidrano, loca sunt, egregia ad tenendas ancoras Auct. b. Alx., in obsidione Athenas tenuerunt N. so držali pod obleganjem (obsedo) = so oblegali (obsedali), artius illigata tigna tenebantur C., legiones alienas C. obdržati, zadržati, tenendum est, quod promiseris Ci.; pren.: decus et honorem V. ohraniti, zadržati, memoriam alicuius rei ali rem memoriā Ci. ohraniti (ohranjati) v spominu koga (kaj), spomniti (spominjati) se koga (česa), pomniti koga (kaj); tako tudi: signa mente V. in tudi samo tenere (v istem pomenu): satin haec meministi et tenes? Pl., numeros memini, si verba tenerem V.; z ACI: tenendum est nihil curandum esse post mortem Ci.; occ.
a) (kak kraj) držati, zadržati, obdržati, ohraniti (ohranjati): et suum quisque locum teneat C., tumulum, praesidium C., sedem patris, loca L.
b) držati (imeti) koga (ki mu je bila dokazana krivda), dokazati komu krivdo, zalotiti, zasačiti koga, dobiti koga, stopiti komu na prste: Icti., teneo te Ci. idr. zdaj te imam; z dvojnim acc.: iam te non furem (= kot tatu) teneo, sed raptorem (= kot roparja) Aug.; v pass.: me teste teneris O., teneri in manifesto peccato Ci.; z gen.: teneri repetundarum T., eiusdem cupiditatis T. dokazano biti vdan isti strasti, caedis crimine teneri Q.

2. metaf.
a) mikati, vzbujati zanimanje, zanimati, pritegniti, prevzeti, očarati, razveseljevati, zabavati: mentes carmine V., pueri ludis tenentur, oculi picturā tenentur Ci.
b) vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati): Pl. idr., iure iurando, sacramento C., promisso Ci., L., leges eum tenent Ci., fatali lege (legibus V.) tenemur O., foedere teneri L., eā poenā, quae est de vi, teneri (zapasti kazni, dobiti kazen) Ci., diligenter teneri (sc. iure civili) Ci.
c) (svojo pravico ali mnenje) ohraniti (ohranjati, ohranjevati), zastopati, zagovarjati, braniti, dognati, držati se, vztrajati: propositum N., C., statum suum, ius suum, imperium in suos Ci., suum illud, nihil ut affirmet, tenet ad extremum Ci., causam L., H. dobiti pravdo, plura tenuit L., si recte conclusi, teneo (= imam prav) Ci., illud arte tenent (= trdno vztrajajo pri tem) accurateque defendunt, voluptatem esse summum bonum Ci.; abs. s finalnim stavkom: patres tenere non potuerunt, ut … L. niso mogli dognati, da … , plebs tenuit, ne consules crearentur L.

Opomba: Star. obl.: tetini po P. F.; cj. pf. tetinerim Pac. ap. Non., tetinerit Acc. ap. Non.; inf. pf. tetinuisse Pac.; fut. II tetinero po Fest.

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

término medio povprečno število, sredina, srednja pot
por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
término técnico strokovni izraz
estación término končna železniška postaja
antes del término predčasno
en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
sin término brezkončen, brezmejen
corre el término rok (po)teče
fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
llegar a término končati se, biti zaključen
llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
en propios términos točno, natančno izraženo
en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
llegar a términos de... tako daleč priti, da ...