Franja

epigonī -ōrum, m (gr. ἐπίγονοι)

1. potomci „sedmerice proti Tebam“, ki so obnovili vojno proti Tebam: Hyg.; od tod Ἐπίγονοι, naslov Ajshilove tragedije, ki jo je polatinil rimski pesnik Akcij: Ci.

2. potomci tistih mak. vojakov Aleksandra Velikega, ki so se oženili s Peržankami: Iust.

equus in ecus -ī, m gen. pl. -ōrum, pesn. tudi equûm, equ ô m, ecûm

1. konj: Iuv., Suet., idr., obviam fit ei Clodius in equo Ci. na konju, jahajoč, equo vehi N., Plin., ali in equo vehi ali equo uti Ci. jezditi, jahati, equis ire Val. Fl., ali equis vectari L., Cu., Suet., equo admisso accurrere C. na konju pridirjati, incitatos equos sustinere et moderari ac flectere C., equites frenatis equis C., in equum ascendere S. ali equum conscendere L., V., O. konja zajezditi, ex equo descendere ali equum escendere S. razjahati (konja), arma, tela, equi, viri, hostes atque cives permixti S., ex equo pugnare L., equo merere L., ali equo militare Cu. služiti za konjenika, equus me portat, alit rex H. (po grškem pregovoru: ἵππος με φέρει, βασιλεύς με τρέφει o tistih, ki prijetno žive na tuje stroške), nunc athletarum studiis, nunc arsit equorum H. se je zanimal za konje, quibus est equus et pater et res H. ki imajo konje, znamenite prednike in premoženje (šalj. za bogate ljudi), equus publicus državni konj, od države dani konj: L., poseb. poštni konj, jadrniški konj: Ict., Amm. idr. pozni pisci, equi nudi (neosedlani) Sil., equus nobilis Cu.; prim. semper equos atque arma virûm pugnasque canebat V. konjske dirke; preg.: equi donati dentes non inspiciuntur Hier. = podarjenemu konju ne glej v zobe; met.
a) equi virique V., L. konjenica in pehota, utque acris concussit equos, utque impulit arma V. konjenike in pešce; ad equum aliquem rescribere C. med konjenike uvrstiti (tudi = v viteški stan povzdigniti); preg.: equis viris ali viris equisque ali equis virisque Ci. idr. = na vso moč.
b) iuncti equi Pl., V. vpreženi konji = bojni voz, prim.: equos temone pressos conscendit O., quadriiuges in equos adversaque pectora tendit V.; occ. žrebec: equus in armenta tendit equarum V., equ. bellator T.

2. met. konju podobne stvari,
a) bipes equus V. morski konjiček.
b) equus Troianus Pl., Ci., V., H., Hyg., Pr., Iust. trojanski konj; tudi naslov Najvijeve igre: Ci. ep.; pren. preg.: intus est equus Troianus Ci. skrivna zarota.
c) equus ligneus Pl., šalj. = ladja (prim.: (gr. αλὸς ἵππος Hom.).
č) (bojna naprava) zidoder, zidolom: invenisse dicunt … equom [= equum] (qui nunc aries appellatur), in muralibus machinis Epium ad Troiam Plin.
d) kot nom. propr. Equus konj = ozvezdje Pegaz: Ci., Hyg., Col., Plin.

exodus -ī, f (gr. ἔξοδος) izhod (Judov iz Egipta), E., Eksodus, naslov druge Mojzesove knjige: Tert.

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

fēlīcitās -ātis, f (fēlīx)

1. rodovitnost, plodnost, plodovitost: Babyloniae Plin. iun., Plin., Caec.

2. pren. sreča, blaženost, srečno stanje: si potest ulla in scelere esse f. Ci., in tanta felicitate nemo potest esse Ci., felicitate florere Cu., solida f. Plin., rarā temporum felicitate T., f. rei publicae Suet.

3. occ. sreča = uspeh, srečen potek in izid: perpetuā felicitate usus excessit e vita Ci., Pompeius eximia felicitate bellum in Hispania gessit Ci., id illum felicitate sua facile perfecturum Ci., pari felicitate in ea re usus est N., f. Helvetiorum C., mira f. Suet., melior f. Iust.; pl.: Ter., Ci. — Pooseb. (boginja) Sreča, Blaženost: Plin., Suet., Amm., ad aedem Felicitatis Ci. (to svetišče je stalo na Velabru).

4. Fēlīcitās Iūlia Sreča Julijeva, vzdevek mesta Lizbone: Plin.

5. felicitas kot naslov rimskih cesarjev = blaženost: Symm.

fīcitor -ōris, m (fīcus) gojitelj smokev, „Smokvar“, naslov Novijeve komedije: Non.

film¹ moški spol (-a …)

1. trak: der Film, -film (barvni Farbfilm, črno-beli Schwarzweißfilm, negativni Negativfilm, negativni barvni Umkehrfilm, normalni Normalfilm, ozki Schmalfilm, pozitivni Positivfilm)

2. avtorsko delo: der Film, der Kinofilm, -film (nemi Stummfilm, zvočni Tonfilm, dokumentarni Dokumentarfilm, eksperimentalni Studiofilm, erotični Sexfilm, gangstrski Gangsterfilm, igrani Spielfilm, kratki Kurzfilm, kultni Kultfilm, ljubezenski Liebesfilm, lutkovni Puppenfilm, Puppentrickfilm, mladinski Jugendfilm, normalni Normalfilm, o naravi Naturfilm, operetni Operettenfilm, pornografski Pornofilm, poučni Lehrfilm, reklamni Werbefilm, revijski Revuefilm, risani Trickfilm, Zeichentrickfilm, televizijski Fernsehfilm, underground Undergroundfilm, Untergrundfilm, vojni Kriegsfilm, zabavni Unterhaltungsfilm, za široko platno Breitwandfilm, znanstvenofantastični Science-fiction-Film, živalski Tierfilm)
film po literarni predlogi die Verfilmung (eines Romans …)
|
… filma Film-
(avtor der Filmautor, producent der Filmproduzent, režiser der Filmregisseur, naslov der Filmtitel, kritika die Filmkritik, ocena die Filmbesprechung, premiera die Filmpremiere, režija die Filmregie)
za film Film-
(lepilo der Filmkitt, nagrada der Filmpreis)
akademija za film in televizijo die Film-und-Fernsehakademie
strokovnjak za film der Cineast
predavanje s filmom der Filmvortrag
vloga v filmu die Filmrolle
snemati film Filmaufnahmen machen
snemati film po literarni predlogi (ein literarisches Werk) verfilmen
igrati: film igra v kinu X dieser Film läuft im Kino X
film se je utrgal es kam zu einem [Filmriß] Filmriss, figurativno človeku: er hatte einen [Filmriß] Filmriss

fílmski film

fílmski aparat film camera, cinecamera, ZDA motion-picture camera, movie camera
fílmski arhiv film archives pl
fílmski ateljé film studio, (s postavljeno sceno) set
fílmski avtor scriptwriter, ZDA screen author; screen writer
fílmski cenzor film censor
fílmska cenzura film censorship
fílmska diva film star
fílmska družba film (ZDA motion-picture ali movie) company
fílmska enodejanka (film) short
fílmski entuziast film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmski igralec film actor, ZDA motionpicture actor, movie actor, screen actor, (v glavni vlogi) lead, leading man, (v stranski vlogi) ZDA bit player
fílmska igralka film actress, ZDA motion-picture actress, movie actress, screen actress
fílmski junak film (ZDA movie) hero
fílmska industrija film industry, the films
fílmski idol film (ZDA movie) idol
fílmska knjiga snemanja, skript shooting script
fílmska knjižnica film library
fílmska komedija film comedy
fílmska kariera film career; ZDA movie career
fílmski komik screen comic (ali comedian)
fílmska komičarka screen comedienne
fílmska kopija print; copy
fílmski kritik film (ZDA motion-picture, movie) critic, ZDA movie reviewer
fílmska kaseta (film) cassette, (film) magazine
fílmski ljubitelj film fan
fílmski magazin (revija) film magazine
fílmski magnat film magnate, movie mogul
fílmski manuskript film script
fílmska kamera film camera, cinecamera, ZDA motion-picture (ali movie) camera, (za ozki film) home-movie camera, (za rolfilm) roll-film camera
fílmski navdušenec film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmska nagrada ZDA oscar, Oscar
fílmski naslov film title
fílmsko občinstvo film (ZDA movie) audience
fílmska obdelava (romana itd.) film (ali screen) version (of a novel, of a play)
fílmski obiskovalec (-lka) cinemagoer, filmgoer ZDA movie goer
fílmska oprema motion-picture equipment
fílmski prvi ogled, predogled (za kritike itd.) preview, ZDA prevue, (reklama za prihodnji filmski spored) trailer
fílmska opereta, muzikál musical (film), ZDA musical motion-picture
fílmski projektor film projector, ZDA motion-picture (ali movie) projector
fílmski podnaslov subtitle, (vstavek) ZDA pogovorno cut-in
fílmsko podjetje (Vesna) (Vesna) Films pl
fílmski posnetek film shot, ZDA movie shot, shot, picture, (reklamni) still, (z mikroskopom) cine-photomicrograph, cine-microphotograph
fílmski poducent film maker (ali producer), ZDA movie maker (ali producer)
fílmski pisec scriptwriter, film writer, ZDA screen writer
fílmska premiêra first release, film première; ZDA movie première
fílmska preizkušnja (za bodoče igralce) film (ZDA screen) test
fílmski program cinema programme, cinema show, (z enim filmom) single-feature programme, (z dvema glavnima filmoma) double-feature programme
fílmski prizor, scena shot
fílmska predstava cinema show, film show
fílmski režiser film director, producer, ZDA motion-picture (ali movie) producer
fílmska reklama (za film) film publicity, (na filmskem platnu) screen advertising
fílmski snemalec, operater cameraman, camera operator
fílmsko snemanje shooting (of a film)
vodja fílmskega snemanja acting director
fílmski scenarist scenario writer, scenarist
fílmska slika shot, still, (posamezna slika traku) frame
fílmski studio film (ZDA motion-picture ali movie) studio
fílmski statist film extra, extra
fílmski tednik newsreel
fílmski tonski mojster (režiser) sound engineer
fílmski trak filmstrip, reel
fílmski šlager hit, smash hit
fílmska srhljivka ipd. thriller
fílmska zvezda film star, ZDA motion-picture star, movie queen, (zvezdica) starlet
fílmski žurnal newsreel

firm³ [fə:m] samostalnik
podjetje, firma, trgovska hiša
zastarelo ime, podpis

long firm lopovska družba
style of the firm naslov podjetja

fírma trgovina firm; company; (commercial) house; (naslov) name

pod fírmo under the name of
lastnik fírme owner of a firm, (šef) boss
naslov fírme style of a firm
žig fírme firm's stamp

frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
frapper de glace ohladiti z ledom
frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
frapper sur les touches udarjati na tipke
frapper des mains, dans ses mains ploskati
frapper en nullité proglasiti za neveljavno
l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
frapper un grand coup napraviti energičen sklep
frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
ne te frappe pas! ne razburjaj se!
se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

frāternitās -ātis, f (frāternus) brat(ov)stvo, pobratimstvo: Lact., Vulg., fraternitatis affectus Q.; meton. = bratje: Eccl.; metaf.: Aedui soli Gallorum fraternitatis nomen cum populo Rom. usurpant T. ime (naslov) pobratimov, naziv zaveznikov.

fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

genesis -is, acc. -im, abl. -ī, f (gr. γένεσις)

1. rojstvo, nastanek, stvarjenje: Pandoras PLIN.; kot naslov prve Mojzesove knjige Genesis: TERT.

2. metaf. stanje zvezd ob človekovem rojstvu, konstelacija, tudi prerokovanje človekove usode iz tega stanja zvezd: PETR., IUV., SUET.

geōrgicus 3 (gr. γεωργικός) poljedelski: carmen COL. (Vergilijeva) pesnitev o poljedelstvu; subst. geōrgicon -ī, n spis o poljedelstvu: COL.; v pl. geōrgica -ōrum ali -ōn, n (pesnitev) o poljedelstvu, naslov Vergilijeve pesnitve: SUET., FULG. Vergilius ... in georgicis suis GELL., in primo georgicon GELL., in tertio georgicorum AUS.; tudi geōrgica -ae, f poljedelstvo (kot pesnitev): SERV., FULG.

Geōrgos -ī, m (gr. γεωργός) Poljedelec, naslov Menandrove komedije: Q.

Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)

1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).

2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod

1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.

2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).