Franja

Zadetki iskanja

  • epigonī -ōrum, m (gr. ἐπίγονοι)

    1. potomci „sedmerice proti Tebam“, ki so obnovili vojno proti Tebam: Hyg.; od tod Ἐπίγονοι, naslov Ajshilove tragedije, ki jo je polatinil rimski pesnik Akcij: Ci.

    2. potomci tistih mak. vojakov Aleksandra Velikega, ki so se oženili s Peržankami: Iust.
  • equus in ecus -ī, m gen. pl. -ōrum, pesn. tudi equûm, equ ô m, ecûm

    1. konj: Iuv., Suet., idr., obviam fit ei Clodius in equo Ci. na konju, jahajoč, equo vehi N., Plin., ali in equo vehi ali equo uti Ci. jezditi, jahati, equis ire Val. Fl., ali equis vectari L., Cu., Suet., equo admisso accurrere C. na konju pridirjati, incitatos equos sustinere et moderari ac flectere C., equites frenatis equis C., in equum ascendere S. ali equum conscendere L., V., O. konja zajezditi, ex equo descendere ali equum escendere S. razjahati (konja), arma, tela, equi, viri, hostes atque cives permixti S., ex equo pugnare L., equo merere L., ali equo militare Cu. služiti za konjenika, equus me portat, alit rex H. (po grškem pregovoru: ἵππος με φέρει, βασιλεύς με τρέφει o tistih, ki prijetno žive na tuje stroške), nunc athletarum studiis, nunc arsit equorum H. se je zanimal za konje, quibus est equus et pater et res H. ki imajo konje, znamenite prednike in premoženje (šalj. za bogate ljudi), equus publicus državni konj, od države dani konj: L., poseb. poštni konj, jadrniški konj: Ict., Amm. idr. pozni pisci, equi nudi (neosedlani) Sil., equus nobilis Cu.; prim. semper equos atque arma virûm pugnasque canebat V. konjske dirke; preg.: equi donati dentes non inspiciuntur Hier. = podarjenemu konju ne glej v zobe; met.
    a) equi virique V., L. konjenica in pehota, utque acris concussit equos, utque impulit arma V. konjenike in pešce; ad equum aliquem rescribere C. med konjenike uvrstiti (tudi = v viteški stan povzdigniti); preg.: equis viris ali viris equisque ali equis virisque Ci. idr. = na vso moč.
    b) iuncti equi Pl., V. vpreženi konji = bojni voz, prim.: equos temone pressos conscendit O., quadriiuges in equos adversaque pectora tendit V.; occ. žrebec: equus in armenta tendit equarum V., equ. bellator T.

    2. met. konju podobne stvari,
    a) bipes equus V. morski konjiček.
    b) equus Troianus Pl., Ci., V., H., Hyg., Pr., Iust. trojanski konj; tudi naslov Najvijeve igre: Ci. ep.; pren. preg.: intus est equus Troianus Ci. skrivna zarota.
    c) equus ligneus Pl., šalj. = ladja (prim.: (gr. αλὸς ἵππος Hom.).
    č) (bojna naprava) zidoder, zidolom: invenisse dicunt … equom [= equum] (qui nunc aries appellatur), in muralibus machinis Epium ad Troiam Plin.
    d) kot nom. propr. Equus konj = ozvezdje Pegaz: Ci., Hyg., Col., Plin.
  • exodus -ī, f (gr. ἔξοδος) izhod (Judov iz Egipta), E., Eksodus, naslov druge Mojzesove knjige: Tert.
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fēlīcitās -ātis, f (fēlīx)

    1. rodovitnost, plodnost, plodovitost: Babyloniae Plin. iun., Plin., Caec.

    2. pren. sreča, blaženost, srečno stanje: si potest ulla in scelere esse f. Ci., in tanta felicitate nemo potest esse Ci., felicitate florere Cu., solida f. Plin., rarā temporum felicitate T., f. rei publicae Suet.

    3. occ. sreča = uspeh, srečen potek in izid: perpetuā felicitate usus excessit e vita Ci., Pompeius eximia felicitate bellum in Hispania gessit Ci., id illum felicitate sua facile perfecturum Ci., pari felicitate in ea re usus est N., f. Helvetiorum C., mira f. Suet., melior f. Iust.; pl.: Ter., Ci. — Pooseb. (boginja) Sreča, Blaženost: Plin., Suet., Amm., ad aedem Felicitatis Ci. (to svetišče je stalo na Velabru).

    4. Fēlīcitās Iūlia Sreča Julijeva, vzdevek mesta Lizbone: Plin.

    5. felicitas kot naslov rimskih cesarjev = blaženost: Symm.
  • fīcitor -ōris, m (fīcus) gojitelj smokev, „Smokvar“, naslov Novijeve komedije: Non.
  • film1 moški spol (-a …)

    1. trak: der Film, -film (barvni Farbfilm, črno-beli Schwarzweißfilm, negativni Negativfilm, negativni barvni Umkehrfilm, normalni Normalfilm, ozki Schmalfilm, pozitivni Positivfilm)

    2. avtorsko delo: der Film, der Kinofilm, -film (nemi Stummfilm, zvočni Tonfilm, dokumentarni Dokumentarfilm, eksperimentalni Studiofilm, erotični Sexfilm, gangstrski Gangsterfilm, igrani Spielfilm, kratki Kurzfilm, kultni Kultfilm, ljubezenski Liebesfilm, lutkovni Puppenfilm, Puppentrickfilm, mladinski Jugendfilm, normalni Normalfilm, o naravi Naturfilm, operetni Operettenfilm, pornografski Pornofilm, poučni Lehrfilm, reklamni Werbefilm, revijski Revuefilm, risani Trickfilm, Zeichentrickfilm, televizijski Fernsehfilm, underground Undergroundfilm, Untergrundfilm, vojni Kriegsfilm, zabavni Unterhaltungsfilm, za široko platno Breitwandfilm, znanstvenofantastični Science-fiction-Film, živalski Tierfilm)
    film po literarni predlogi die Verfilmung (eines Romans …)
    |
    … filma Film-
    (avtor der Filmautor, producent der Filmproduzent, režiser der Filmregisseur, naslov der Filmtitel, kritika die Filmkritik, ocena die Filmbesprechung, premiera die Filmpremiere, režija die Filmregie)
    za film Film-
    (lepilo der Filmkitt, nagrada der Filmpreis)
    akademija za film in televizijo die Film-und-Fernsehakademie
    strokovnjak za film der Cineast
    predavanje s filmom der Filmvortrag
    vloga v filmu die Filmrolle
    snemati film Filmaufnahmen machen
    snemati film po literarni predlogi (ein literarisches Werk) verfilmen
    igrati: film igra v kinu X dieser Film läuft im Kino X
    film se je utrgal es kam zu einem [Filmriß] Filmriss, figurativno človeku: er hatte einen [Filmriß] Filmriss
  • fílmski film

    fílmski aparat film camera, cinecamera, ZDA motion-picture camera, movie camera
    fílmski arhiv film archives pl
    fílmski ateljé film studio, (s postavljeno sceno) set
    fílmski avtor scriptwriter, ZDA screen author; screen writer
    fílmski cenzor film censor
    fílmska cenzura film censorship
    fílmska diva film star
    fílmska družba film (ZDA motion-picture ali movie) company
    fílmska enodejanka (film) short
    fílmski entuziast film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
    fílmski igralec film actor, ZDA motionpicture actor, movie actor, screen actor, (v glavni vlogi) lead, leading man, (v stranski vlogi) ZDA bit player
    fílmska igralka film actress, ZDA motion-picture actress, movie actress, screen actress
    fílmski junak film (ZDA movie) hero
    fílmska industrija film industry, the films
    fílmski idol film (ZDA movie) idol
    fílmska knjiga snemanja, skript shooting script
    fílmska knjižnica film library
    fílmska komedija film comedy
    fílmska kariera film career; ZDA movie career
    fílmski komik screen comic (ali comedian)
    fílmska komičarka screen comedienne
    fílmska kopija print; copy
    fílmski kritik film (ZDA motion-picture, movie) critic, ZDA movie reviewer
    fílmska kaseta (film) cassette, (film) magazine
    fílmski ljubitelj film fan
    fílmski magazin (revija) film magazine
    fílmski magnat film magnate, movie mogul
    fílmski manuskript film script
    fílmska kamera film camera, cinecamera, ZDA motion-picture (ali movie) camera, (za ozki film) home-movie camera, (za rolfilm) roll-film camera
    fílmski navdušenec film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
    fílmska nagrada ZDA oscar, Oscar
    fílmski naslov film title
    fílmsko občinstvo film (ZDA movie) audience
    fílmska obdelava (romana itd.) film (ali screen) version (of a novel, of a play)
    fílmski obiskovalec (-lka) cinemagoer, filmgoer ZDA movie goer
    fílmska oprema motion-picture equipment
    fílmski prvi ogled, predogled (za kritike itd.) preview, ZDA prevue, (reklama za prihodnji filmski spored) trailer
    fílmska opereta, muzikál musical (film), ZDA musical motion-picture
    fílmski projektor film projector, ZDA motion-picture (ali movie) projector
    fílmski podnaslov subtitle, (vstavek) ZDA pogovorno cut-in
    fílmsko podjetje (Vesna) (Vesna) Films pl
    fílmski posnetek film shot, ZDA movie shot, shot, picture, (reklamni) still, (z mikroskopom) cine-photomicrograph, cine-microphotograph
    fílmski poducent film maker (ali producer), ZDA movie maker (ali producer)
    fílmski pisec scriptwriter, film writer, ZDA screen writer
    fílmska premiêra first release, film première; ZDA movie première
    fílmska preizkušnja (za bodoče igralce) film (ZDA screen) test
    fílmski program cinema programme, cinema show, (z enim filmom) single-feature programme, (z dvema glavnima filmoma) double-feature programme
    fílmski prizor, scena shot
    fílmska predstava cinema show, film show
    fílmski režiser film director, producer, ZDA motion-picture (ali movie) producer
    fílmska reklama (za film) film publicity, (na filmskem platnu) screen advertising
    fílmski snemalec, operater cameraman, camera operator
    fílmsko snemanje shooting (of a film)
    vodja fílmskega snemanja acting director
    fílmski scenarist scenario writer, scenarist
    fílmska slika shot, still, (posamezna slika traku) frame
    fílmski studio film (ZDA motion-picture ali movie) studio
    fílmski statist film extra, extra
    fílmski tednik newsreel
    fílmski tonski mojster (režiser) sound engineer
    fílmski trak filmstrip, reel
    fílmski šlager hit, smash hit
    fílmska srhljivka ipd. thriller
    fílmska zvezda film star, ZDA motion-picture star, movie queen, (zvezdica) starlet
    fílmski žurnal newsreel
  • firm3 [fə:m] samostalnik
    podjetje, firma, trgovska hiša
    zastarelo ime, podpis

    long firm lopovska družba
    style of the firm naslov podjetja
  • fírma trgovina firm; company; (commercial) house; (naslov) name

    pod fírmo under the name of
    lastnik fírme owner of a firm, (šef) boss
    naslov fírme style of a firm
    žig fírme firm's stamp
  • frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

    frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
    frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
    frapper de glace ohladiti z ledom
    frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
    frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
    frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
    frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
    frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
    frapper sur les touches udarjati na tipke
    frapper des mains, dans ses mains ploskati
    frapper en nullité proglasiti za neveljavno
    l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
    frapper un grand coup napraviti energičen sklep
    frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
    frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
    frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
    se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
    ne te frappe pas! ne razburjaj se!
    se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se
  • frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

    1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

    2. v pl.
    a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
    b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

    3.
    a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
    b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

    4.
    a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
    b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
    c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.
  • frāternitās -ātis, f (frāternus) brat(ov)stvo, pobratimstvo: Lact., Vulg., fraternitatis affectus Q.; meton. = bratje: Eccl.; metaf.: Aedui soli Gallorum fraternitatis nomen cum populo Rom. usurpant T. ime (naslov) pobratimov, naziv zaveznikov.
  • fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

    1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

    2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

    3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

    4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.
  • Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

    1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
    a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
    b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

    2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

    3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.
  • genesis -is, acc. -im, abl. -ī, f (gr. γένεσις)

    1. rojstvo, nastanek, stvarjenje: Pandoras PLIN.; kot naslov prve Mojzesove knjige Genesis: TERT.

    2. metaf. stanje zvezd ob človekovem rojstvu, konstelacija, tudi prerokovanje človekove usode iz tega stanja zvezd: PETR., IUV., SUET.
  • geōrgicus 3 (gr. γεωργικός) poljedelski: carmen COL. (Vergilijeva) pesnitev o poljedelstvu; subst. geōrgicon -ī, n spis o poljedelstvu: COL.; v pl. geōrgica -ōrum ali -ōn, n (pesnitev) o poljedelstvu, naslov Vergilijeve pesnitve: SUET., FULG. Vergilius ... in georgicis suis GELL., in primo georgicon GELL., in tertio georgicorum AUS.; tudi geōrgica -ae, f poljedelstvo (kot pesnitev): SERV., FULG.
  • Geōrgos -ī, m (gr. γεωργός) Poljedelec, naslov Menandrove komedije: Q.
  • Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)

    1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).

    2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod

    1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
    a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
    b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.

    2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.
  • gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

    I.

    1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

    2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

    II. metaf.

    1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

    2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

    3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

    4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).