Franja

špalír (ljudi) double row (ali line), lane (of people); (latnik) trellis, espalier

delati, narediti špalír to form a double line (ali a lane)
ljudje delajo špalír na ulicah people line the streets

špás (-a) m pog. scherzo; burla:
za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
to je pa drag špas questo però costa molto
imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo

štós (-a) m žarg. (šala, potegavščina) scherzo, tiro:
kaj narediti za štos fare qcs. per scherzo

štukatur|a ženski spol (-e …) die [Stukkatur] Stuckatur
marmorirana štukatura der Stuckmarmor
narediti štukature stuckieren

táktičen (-čna -o) adj. tattico (tudi pren.):
narediti taktični načrt elaborare un piano tattico
taktična poteza mossa tattica
voj. taktična raketa missile tattico
voj. taktični cilj obiettivo tattico
voj. taktični umik ritirata tattica
aer. taktično letalo aereo tattico

ték¹ (apetit) appetite; desire for food; (za kaj) zest, relish, gusto

imam, čutim ték I have an appetite
imam dober, zdrav (slab) ték I have a good, a keen (a poor) appetite
jesti z dobrim tékom to eat with gusto
izgubiti ték to lose one's appetite
narediti, povzročiti ték to sharpen (ali to whet) the appetite
dražiti, spodbujati si ték to stimulate one's appetite
delati, dobiti ték to give, to get an appetite
ték pride z jedjo the appetite grows with what it feeds on, start eating and you work up an appetite, figurativno the more you get, the more you want
biti brez téka, ne imeti téka (žargon) to be off one's food, to be a poor eater

terása arhitektura terrace

narediti kot teráso to terrace
steklena terása ZDA sun parlor

tragedij|a [é] ženski spol (-e …) die Tragödie (družinska Familientragödie, ljubezenska Liebestragödie), samo gledališka: das Trauerspiel
figurativno narediti tragedijo iz eine Tragödie machen aus

trápast (-a -o) adj.

1. stupido, cretino, tonto

2. imbecille, idiota

3. (neprimeren) stupido:
ta trapasta glasba questa stupida musica
pog. narediti se trapastega fare il finto tonto
biti trapast za žensko andare matto per una donna

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

tréba

treba je es necesario (vedeti saber); hace falta
treba je, da ... es necesario que (subj), hace falta que (subj)
to je treba narediti es necesario hacerlo
treba je mnogo denarja za ... hace falta mucho dinero para...
treba je, da gre hace falta que vaya
če bo treba, če bi bilo treba en caso de necesidad, si el caso lo requiere
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
treba je veliko premagovanja costa mucho (ali costa un gran) esfuerzo
tega mi ni treba reči no hace falta que me lo digas
ni mu bilo treba priti no necesitaba venir, no hacía falta que viniera

tŕma (-e) f

1. ostinatezza, caparbietà, cocciutaggine, testardaggine; puntiglio:
otroška, ženska trma cocciutaggine infantile, femminile
narediti kaj iz trme fare qcs. per puntiglio
vztrajati v trmi incaponirsi

2. uomo testardo, cocciuto, caparbio

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too

uiti v hlače frazem
1. olepševalno (polulati se; pokakati se) ▸ a nadrágjába csinál
Potipal je pod zadnjico in z gnusom opazil, da mu je ušlo v hlače. ▸ Megtapogatta a fenekét, és undorral vette észre, hogy a nadrágjába csinált.
Tako so se režali, da jim je najbrž ušlo v hlače. ▸ Úgy röhögtek, hogy majdnem a nadrágjukba csináltak.
Malo je manjkalo, da bi mi od strahu ušlo v hlače. ▸ Nem hiányzott sok, hogy a nadrágomba csináljak.

2. (polomiti ga; narediti napako) ▸ elszar
Okoljevarstveni vidik jim je v celoti ušel v hlače. ▸ A környezetvédelmi szempontot teljesen elszarták.
Moštvu namreč v najpomembnejših trenutkih pogosto uide v hlače. ▸ A csapat a legfontosabb pillanatokban gyakran elszarja.

ukáz order; command; (odredba) ordinance

na ukáz, po ukázu by order (of)
do novega ukáza until further orders
izpolnjevati ukáze to adhere to orders
izdati ukáz to issue an order
narediti kaj na ukáz to be under orders to do something
ubogati ukáze to obey orders

umétnost (-i) f

1. arte:
umetnost in znanost arte e scienza
dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art

2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
uporabna umetnost arte applicata

3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare

4. (umetniško ustvarjanje) arte:
v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi

5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
govorniška umetnost retorica
umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
umetnost vojskovanja l'arte della guerra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
cerkvena umetnost arte sacra
dramska umetnost arte drammatica
naivna umetnost arte naïve, primitiva
sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema

uslug|a¹ ženski spol (-e …) der Dienst (medvedja Bärendienst, prijateljska Freundschaftsdienst), das Entgegenkommen, die Gefälligkeit, der Gefallen
narediti uslugo komu (jemandem) einen Gefallen tun/erweisen, einen Dienst erweisen, eine Gefälligkeit erweisen
vrnitev usluge die Gegenleistung

uslúga service moški spol , faveur ženski spol , obligeance ženski spol

medvedja (slaba) usluga mauvais service
prijateljska usluga service d'ami
na uslugo biti komu être aux ordres de quelqu'un, être au service (ali à la disposition) de quelqu'un
uslugo narediti komu rendre (un) service à quelqu'un
uslugo vrniti komu payer quelqu'un de retour

uslúga (-e) f

1. favore, piacere, cortesia; servizio; knjiž. servigio:
storiti uslugo komu fare un piacere (a), rendere un servigio (a)
biti komu na uslugo essere a disposizione di qcn.
na uslugo (sem vam) prego!, favorisca!
pren. narediti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.

2. (storitev) servizio; prestazione:
gostinske, hotelske, obrtne, poštne usluge servizi alberghieri, artigianali, postali

uslúga favor m ; servicio m

medvedja (slaba) usluga un flaco servicio
na uslugo sem Vam estoy a su servicio
prosim Vas za (neko) uslogo le pido a usted un favor
izkazati, narediti uslugo komu hacer un favor a alg, prestar (ali rendir) un servicio a alg
ponuditi svoje usluge ofrecer sus servicios
prijateljska usluga servicio m de amigo
vrniti uslugo corresponder a un favor
napraviti slabo usluga komu hacer un flaco servicio a alg