Franja

Zadetki iskanja

  • šahovska figura frazem
    (kdor je izrabljan za nek namen) ▸ sakkfigura
    V najstniških letih je postala šahovska figura v umazani ločitveni bitki njenih staršev. ▸ Tizenéves korában a szülei mocskos válóperében zajló harc sakkfigurája lett.
    Sindikat noče biti šahovska figura v političnem boju med holdingom in občino. ▸ A szakszervezet nem akar a holding és a község közötti politikai csata sakkfigurájává válni.
  • taufen krstiti (tudi figurativ: Wein: krstiti vino); sich taufen lassen dati se krstiti; auf einen Namen taufen krstiti na ime, krstiti za; taufen nach jemandem dati ime po (kom)
  • to1 [tu:, tu, tə] predlog
    (osnovni pomen k)

    1.
    (krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

    to arms! k orožju!
    to the right na desno
    from Paris to London od Pariza do Londona
    face to face iz obraza v obraz
    to his eyes pred njegovimi očmi
    next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
    shoulder to shoulder z ramo ob rami
    come here to me pridi sem k meni
    I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
    to go to the post-office iti na pošto
    I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
    he jumped to his feet skočil je na noge
    I told him to his face v obraz sem mu povedal
    to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

    2.
    (časovno) do

    five minutes to two dve minuti do dveh
    to time točno, pravočasno
    to this day do danes
    to the minute do minute (na minuto) točno
    to the last do zadnjega
    to live to a great age doživeti visoko starost

    3.
    (namera, cilj, posledica ipd.)

    as to... kar se tiče...
    to you pogovorno vam na uslugo
    a friend to the poor prijatelj revežev
    to what purpose? čemú?
    to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
    to this end v ta namen
    to my grief sorrow na mojo veliko žalost
    dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
    to the rescue na pomoč
    sentenced to death obsojen na smrt
    that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
    what is that to you? kaj te to briga?
    to come to hand priti v roke, v posest
    here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
    to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
    to tear to pieces raztrgati na kose
    would to God (Heaven)! daj bog!

    4.
    (stopnja, mera, meja)

    to the full do sitega, do mile voije
    to a high degree v veliki meri
    to a great extent v veliki meri, zelo
    to the life točno po življenju
    to a man do poslednjega moža
    to perfection dovršeno
    to a nicety na las
    to a T do zadnje pičice
    to drink to excess čezmerno piti
    they were to the number of 400 bilo jih je 400

    5.
    (pripadnost, posest)

    to my cost na moje stroške
    to my credit v mojo korist (moj plus)
    to the point k stvari (spadajoč)
    heir to his father očetov dedič
    preface to a book predgovor h knjigi
    a victim to influenza žrlev gripe
    designer to a firm risar pri neki firmi
    he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
    he took her to wife vzel jo je za ženo
    that is all there is to it to je vse in nič več

    6.
    (odnos, razmerje)

    aversion to s.th. odpor do česa
    in comparison to v primeri z
    nothing to... nič v primeri z...
    to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
    to my feeling po mojem občutku
    to my knowledge kolikor jaz vem
    to my taste po mojem okusu
    to my mind po mojem mnenju
    to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
    the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
    5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
    ten to one deset proti ena
    three to dozen tri na ducat

    7.
    (rabi za tvorbo dajalnika)

    he explained it to me razložil mi je to
    it seems to me zdi se mi
    she was a good mother to him bila mu je dobra mati

    8.
    (za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

    much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
    the time to learn čas za učenje
    to be or not to be biti ali ne biti
    I want to go želim (hočem) iti
    she came to see me obiskala me je
    there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
    what am I to do? kaj naj naredim?
    he was seen to fall videli so ga, kako je padel
    we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
    to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

    9.
    (kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

    I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
    I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)
  • trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

    I. redni oblastniki:

    1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

    2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

    3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci.

    II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

    1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

    2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

    3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

    4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

    5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

    6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

    7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

    8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.
  • tuj1 (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
    tuj čemu -fremd
    (sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
    drug drugemu tuj gegenseitig fremd
    tuja država ein fremder Staat
    tuja krivda pravo das Fremdverschulden
    tuja oblast die Fremdherrschaft
    tuja snov der Fremdstoff
    tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
    brez tuje pomoči selbst, selbständig
    tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
    tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
    zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
    tuji kapital das Fremdkapital
    pretiran tuj vpliv die Überfremdung
    na tuj račun auf fremde Kosten
    pod tujim imenom unter fremdem Namen
    figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken
  • tvr̂d tvŕda tvŕdo, dol. tvŕdī -ā -ō, komp, tvȑdī
    1. trd: tvrd kamen, metal; -i čankir; tvrd stil, izgovor; -a zemlja, postelja, staza, kora; -o drvo; biti tvrda srca biti trdega srca; biti tvrde ruke
    2. trden: -a vjera neomajna zvestoba; -a namjera trden namen; tvrd san trdno spanje
  • ubijalsk|i (-a, -o) Tötungs- (namen die Tötungsabsicht)
  • uporab|a1 ženski spol (-e …)

    1. die Verwendung
    način uporabe die Verwendungsweise
    namen uporabe der Verwendungszweck
    področje uporabe der Verwendungsbereich
    možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
    možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
    ponovna uporaba die Wiederverwendung
    za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

    2.
    za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
    (brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
    za večkratno uporabo Mehrweg-
    (steklenica die Mehrwegflasche)

    3. medicina die Anwendung
    način uporabe Anwendungsweise
    področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
    za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

    4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
    pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
    vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
    začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
    biti v uporabi in Gebrauch sein
    ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
    za uporabo für den Gebrauch
    pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
    namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
    navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

    5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise
  • uporablja|ti (-m) uporabiti (regelmäßig) verwenden (naprej weiterverwenden), benutzen, gebrauchen; (aplicirati) anwenden, merila: (Maßstäbe) anlegen; (posluževati se) nutzen, nützen, benutzen, Gebrauch machen von; strokovno literaturo: heranziehen, verwerten; surovine, odpadke: verwerten, ponovno: [wiederverwerten] wieder verwerten
    uporabljati ime/priimek einen Namen/Familiennamen führen
    pravica uporabljati prisilna sredstva die Zwangsbefugnis
  • upravíčiti to entitle (do to); to authorize; to justify; to warrant; (pooblastiti) to empower

    namen upravičuje (posvečuje) sredstva the end justifies the means
  • upravíčiti autoriser quelqu'un à faire quelque chose, donner le droit de, donner pouvoir à, habiliter à, justifier

    namen upravičuje sredstva la fin justifie Les moyens
  • upravíčiti justificar; dar derecho (do, za a) ; autorizar (za a, para)

    upravičiti zaupanje (upanja) justificar la confianza (las esperanzas)
    namen upravičuje sredstva el fin justifica los medios
  • V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

    v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
    v šolo to school
    v gledališču at the theatre
    v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
    v Londonu (veliko mesto) in London
    v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
    v London, v Francijo to London, to France
    v mestu in town
    v inozemstvu, v inozemstvo abroad
    izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
    slab v angleščini weak in English
    v torek on Tuesday
    dvakrat v letu twice a year
    v tistem času at that time
    v starih časih in ancient times
    v novejšem času in recent times
    v mojih letih at my age
    v pradobi in prehistoric times
    v tem trenutku at this moment
    v pravem času at the right moment, just in time
    pozno v noč late into the night
    v roku 10 dni within 10 days
    v vojni in miru at war and at peace
    v ta namen for this purpose
    v imenu... in the name of...
    v redu in order
    biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
    hiša je bila v plamenih the house was on fire
    biti v skrajni bedi to be in utter poverty
    ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
    biti v vojni to be at war
    dospeti, prispeti v London to arrive in London
    hoditi v šolo to go to school
    pasti v vodo to fall into the water
    ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
    vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
    vreči v zrak to throw into the air
    zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
    živeti v Sloveniji to live in Slovenia
    to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months
  • verwechseln zamenjati, zamenjevati (mit z); Namen: pomešati
  • vezan2 [é] (-a, -o)

    1. človek ipd.: gebunden (an), verpflichtet
    vezan s prisego eidgebunden
    (priklenjen) angekettet; (zaročen) in festen Händen; (že opredeljen) eingeschworen (auf), festgelegt (auf); kapital: festliegend
    vezan na zemljo erdgebunden
    z vezano ceno preisgebunden

    2.
    vezan na (odvisen od) -gebunden
    (čas/dobo zeitgebunden, kraj ortsgebunden, standortgebunden, namen zweckgebunden, navodilo weisungsgebunden, rok termingebunden, sezono saisongebunden, situacijo situationsgebunden, spol geschlechtsgebunden)
    na rok vezano delo die Terminarbeit

    3.
    vezan na (nanašajoč se na) -bezogen
    (prakso praxisbezogen, stvar sachbezogen, tekst textbezogen); (povezan z) geknüpft an

    4.
    vezan na (ki porablja) -verbrauchend
    (nafto erdölverbrauchend)

    5.
    letalstvo vezani model das Fesselflugmodell
  • victōria -ae, f (victor)

    1. zmaga: cruenta, incruenta S., dubia C., matura, mitis L., secunda Auct. b. Hisp., laeta H., pulcherrima L., Plin. iun., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci. ki ima po svoji naravi v sebi nekaj objestnega in ošabnega, victoriae triumphus L. zaradi zmage, nuntius victoriae ad Cannas L., nihil deinde a victoria cessatum L. po zmagi, victoriam conclamare C. zagnati zmagovalni krik (druge zveze z glag. išči pod ustreznimi glag.); s subjektnim gen.: Sullae victoria (= Sullana victoria) S.; redko z objektnim gen.: civilis belli victoria Ci., Suet. v vojni s sodržavljani; pogosto nadomeščajo objektni gen. skloni s praep. de, ex (nad) ali pa kak adj.: victoria de Veientibus, de Hannibale Poenisque L., de Romanis Iust., Fabii ex Allobrogibus Vell., domestica, externa victoria Ci. nad domačini, nad zunanjimi sovražniki, Spartana Cu. nad Spartanci.

    2. metaf. zmaga v pravdah, pri volitvah ipd., uspeh: victoriam consequi (v pravdi) Ci., victoria nocentissimi (sc. in litibus) Ci., victoria certaminis L. v prepiru, litium Plin., victoria penes patres fuit L. (= starešine so dosegli svoj namen), victoria ex collega, de patribus L.

    3. pooseb. Victōria -ae, f Viktórija = Zmága, boginja zmage: Pl., Varr., Ci., L., O., Victoria aurea L. pozlačen kip boginje zmage.
  • viser1 [vize] verbe intransitif, verbe transitif (na)meriti, ciljati; stremeti za, skušati doseči; tikati se (koga); populaire gledati

    viser un arbre ciljati, meriti na drevo
    viser trop haut previsoko meriti
    viser à quelque chose stremeti k čemu
    viser aux honneurs stremeti za častmi
    viser à plaire skušati ugajati
    à quoi vise cette mesure? kaj je namen tega ukrepa?
    se sentir visé čutiti se prizadetega
    ceux que vise cette mesure tisti, ki se jih tiče, jih prizadene ta ukrep
  • za4 koga, kaj:

    1. za namen, namenjeno: für (za otroke für Kinder, za višjo plačo für höhere Löhne, za umetnika für den Künstler); zdravilo: für, gegen (za revmo für/gegen Rheuma); voliti: für, podpisati namesto: für; z namenom: zu (za potovanje zu einer Reise); -halber (za vajo übungshalber, za večjo varnost sicherheitshalber)
    s sestavljenko: služba za … der -dienst (opozarjanje Warndienst)

    2. bojevati se, prositi, biti zaskrbljen ipd.: um

    3. cena: für (za 20000 mark für 20000 Mark), mera: um (za 5 cm um 5 cm), für (za tri tedne für drei Wochen), zu, von (sodček za 10 litrov ein [Faß] Fass zu/von zehn Litern), auf (za daljšo dobo auf eine längere Zeitspanne)

    4. voščiti, podariti: zu (zum Geburtstag, zu Weihnachten)

    5. v zameno: gegen

    6.
    učiti se za peka/čevljarja/… Bäcker/Schuster/… lernen
    biti za direktorja ipd.: als (Direktor) fungieren
    |
    za boga! In Gottes Namen!
    za boga svetega Mannomann!
  • zapestnica samostalnik
    1. (okrasni predmet) ▸ karkötő, karperec
    nositi zapestnico ▸ karkötőt hord
    zlata zapestnica ▸ aranykarkötő
    Povezane iztočnice: zapestnica prijateljstva

    2. (za praktični namen) ▸ karszalag, csuklópánt
    V škatli hranimo zapestnico s številko in imenom iz porodnišnice. ▸ Egy dobozban őrizzük a szülészotthonban kapott, névvel és számmal jelzett karszalagot.
    Nositi je moral elektronsko zapestnico, s katero so sodne oblasti nadzorovale njegovo gibanje. ▸ Elektronikus csuklópántot kellett viselnie, hogy az igazságügyi szervek tudják felügyelni a mozgását.

    3. anatomija (kost) ▸ kéztőcsont
    V zapestju pa je osem zapestnic. ▸ A csuklóban pedig nyolc kéztőcsont van.
  • zares2 [é] (resno)

    1. ernst
    vzeti/jemati zares ernst nehmen
    komu gre zares s čim: es ist (jemandem) ernst mit (etwas)
    ne misliti zares nicht ernst meinen

    2. (brez šale) im Ernst
    mislim hudo zares es ist mir völliger Ernst damit
    zdaj pa zares! Scherz beiseite!
    za šalo ali zares? ist das Scherz oder Ernst?

    3.
    prav zares ernstlich (imeti namen ernstlich die Absicht haben [zu])
    zares hud na koga: (jemandem) ernstlich böse

    4.
    iti zares (biti hudo) hart auf hart gehen, (iti za glavo) an den Kragen gehen
    če gre zares im Ernstfall
    ironično zdaj gre zares es geht um die Wurst