Franja

super¹ (sup = sub; prim. gr. ὑπέρ, gl. sub)

A. adv.

1. gori, zgoraj, vrh, nad, na vrhu, povrh(u): Cels. idr., super adstantium manibus in murum attolitur S. fr., eo super tigna bipedalia iniciunt C., haec super e vallo prospectant Troes V., haeret visceribus super incumbens V., procumbit humi bos; ille super talīs effundit pectore voces V. nad njim stoječ, purpureasque vestes super … coniciunt V., tellure super porrecta H., ipse Anien … infraque superque saxeus Stat., humum super spargens T.; prim. zloženke super-luō, super-iaciō, super-iniciō, super-impōnō idr.; occ.
a) odzgoraj (od zgoraj): ac si … terra … regna recludat pallida … superque immane barathrum cernatur V., quos (sc. hostes) super eques et … pedites adflictabant T.; prim. zloženko super-incidō.
b) navzgor, nad sebe, nadse, kvišku: tum breviter super aspectans convexa precatur V.

2. metaf.
a) vrh(u) tega, razen tega, poleg tega (prim. īnsuper): Ph. idr., super dicebant quidquid cepisset, adstringi Ci., et super ipsi Dardanidae infensi poenas cum sanguine poscunt V., voto deus … annuerat dederatque super, ne … O., adde super H., accipit et bis dena super sestertia nummûm H.; super quam ali super quam quod L. razen tega, da.
b) (še) čez, (še) več, (še) bolj, tudi še, predvsem: his accensa super V., ecce super maesti V., ira super (sc. est) V.; satis superque zadosti (dovolj) in še več = več kot zadosti, več kot dovolj, več kot preveč, čez mero (silo), prekomerno: satis superque dixi Ci., ut ea (sc. caelo missa vis aquae) modo satis superque foret S., satis superque me benignitas tua ditavit H., dedi satis superque poenarum tibi H., satis superque humilis L.; tako tudi: poenas dedit usque superque quam satis est H., multum superque T.; occ. (v pomenu neuporabljanega pt. pr. glag. supersum) (pre)ostajajoč, (pre)ostal: quia super sanguinis esse L., praeter arma et naves nihil erat super N., o mihi sola mei super Astyanactis imago V., nec spes ulla super (sc. est) Val. Fl. —

B. praep. (pesn. in pri T.; sklonu je pogosto zapostavljena)

I. z abl.

1.
a) krajevno nad čim, vrh(u) česa: super qua (sc. navi) turrim … opposuit C., gemina super arbore sidunt V., requiescere noctem fronde super viridi V., conveniunt stratoque super discumbitur ostro V., moritura super crudeli funere virgo V., destrictus ensis cui super cervice pendet H., super Pindo H.; v verzih: parumne campis atque Neptuno super fusum est Latini sanguinis? H. (Epod. 7, 3—4; super fusum je najbrž pesn. tmeza (nam. superfusum) in sklona campis atque Neptuno sta dativa, oba enako odvisna od glag. superfusum).
b) časovno med čim, ob čem: super cena loqui Pl., cum fremit (sc. lupus) ad caulas … nocte super media V.; podobno: rixa super mero debellata H. pri vinu (= med pitjem vina).

2. metaf. glede na kaj, glede, zaradi, zastran česa, o čem: Hier. idr., nemo fecit super tali re cum hoc magistratu rem Ca. ap. Fest., misine ego ad te … epistulam super amica … ? Pl., quid agendum nobis sit super legatione votiva Ci. ep., hac super re scribam ad te Ci. ep., ne super tali scelere suspectum sese haberet S., fidus super tanta re L., super tali causa missi N., multa super Priamo rogitans V., haec super arvorum cultu pecorumque canebam V., nihil super imperio moveor V., super sua laude V. za svojo slavo, V., mitte civiles super urbe curas H., patrumque prosperes decreta super iugandis feminis H., mentes deorum explorant super eventu Sil., consultant bello super Sil., multus super ea re variusque rumor T.; occ. razen česa, poleg česa, k čemu še: hortus, ubi et … fons et paulum silvae super his foret H. (po drugih = nad njima), multa nefanda casu super ausi Amm. —

II. z acc.

1. krajevno
a) (pri glagolih premikanja) nad kaj, čez kaj: Cels., Ph., Plin., Suet. idr., super lateres coria inducuntur C., epistula super caput posita S., cum alii super vallum praecipitarentur S., armaque et viri super alios alii praecipitantur L., super alium alius corruerunt L., alii super alios mentes Sen. ph., super ripas Tiberis effusus L., super flumen instruit aciem L., arma levare super capita Cu., procubuit super stragis acervum V., se tollere super aequora O.; metaf.: super armamentarium positus Cu. upravnik (vojaške) orožarne (orožnice).
b) (pri glag. mirovanja) nad čim, vrh(u) česa: S., Col., Suet. idr., super eam (sc. aspidem) assidēre Ci., domos super se ipsos concremaverunt L., aqua super montium iuga concreta erat L., collis erat collemque super planissima campi area O., vestis super genua est Cu., super arcem … pensiles horti sunt Cu. vrh strehe gradu, Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu; o vrstnem redu ob mizi pri pojedinah: qui cubabat super regem Cu., Nomentanus erat super ipsum Porcius infra H.; occ. v zemljepisnem pomenu (pri glag. premikanja in mirovanja) viš(j)e, onstran, na ono stran, onkraj česa: super Sunium navigans L., super et Garamantas et Indos proferet imperium V., Lydia … super Ioniam procedit Plin., Numidiam super Gaetulos (sc. esse) accepimus S., situs est … super Numicum flumen L., qui super Bosphorum colunt Cu.

2. časovno čez kaj, med čim, ob čem, pri čem: pudebat amicos super vinum et epulas socerum ex deditis esse delectum Cu., super cenam Cu., Plin. iun., Suet., super mensam Cu., super mensas et pocula Fl., super hos honores Stat. med tem žrtvovanjem.

3. načinovno (o meri, številu) vrhu, razen, poleg, s kom (čim) vred, čez, nad kaj: super modum ac paene naturam Q., super solitos (sc. ceteros) honores L., super ceteros sumptus Eutr., Punicum exercitum super morbum etiam fames affecit L., super bellum premente annona L., cui super indignas hiemes … silvestres uri adsidue capreaeque sequaces inludunt V., hos super advenit … Camilla V., super magnum dolorem Cels., super obscaena dicta Pl., super lactis abundantiam Col., adscitae sunt super Subrium et Sulpicium … militares manus T., super sexaginta milia … ceciderunt T., super quadraginta reos … condemnavit Suet.; super haec L., Cels., Plin. iun. ali super id Cels. ali super ea, illa, ista Plin. iun. poleg (razen) tega, super cetera L., Plin. iun. poleg (razen) vsega drugega; poseb.: suavia super suavia Pl. poljub za poljubom, vulnus super vulnus L. rana za rano, quippe qui alii super alios trucidentur L. drug nad (za) drugim, alio super aliud scelere indutiae ruptae sunt L. po zločinu za zločinom, aliis super alias epistulis alicui gratias agere Plin. iun. s pismom za pismom; occ. (o prednosti, prioriteti) nad kaj, pred čim, več (bolj) kot: aetas et forma et super omnia Romanum nomen te ferociorem facit L. predvsem te, super omnia dona unum oro V., super omnia vultus accesserunt boni O., quod super omnia est Val. Max., tu super omnes beatus Plin. iun., super omnes … tragoedos Q., famosissima super ceteras fuit cena data ei … a fratre Suet.

super-adultus 3 (super in adultus) dorasel, doraščen, dorasla (doraščena) nad svoja leta, godna za ženitev (možitev): virgo Vulg.

super-aedificō -āre -āvī -ātum (super in aedificāre) (se)zidati na kaj, (z)graditi nad čim: Porph., Eccl., operationem Paul. Nol., alius superaedificat Vulg.

super-appāreō -ēre (super in appārēre) prikazati (prikazovati) se nad čim: Fulg.

superappāritiō -ōnis, f (superappārēre) prikaz (prikazanje, prikazovanje) nad čim: Fulg.

super-āstō -āre (super in āstāre) zgoraj nad čim stati: S. fr.

super-effluō -ere (super in effluere) prelivati se, razlivati se; od tod metaf.

1. biti (pre)obilen, biti v (pre)izobilju, (pre)obiljavati, (pre)obiljevati: Ambr., Paul. Nol., mensura supereffluens Vulg. več kot polna mera, prepolna mera.

2. biti popolnoma vzvišen nad čim, biti popolnoma povzdignjen nad kaj, biti popolnoma nad čim: legi supereffluit doctrina Christi Ambr.

super-ēmineō -ēre (super in ēminēre)

1. intr. moleti nad čim (iznad česa), štrleti nad čim (iznad česa), strčati nad čim (iznad česa), premolevati nad čim (iznad česa): Sen. ph., Veg., Amm. idr., herba paulum supereminens Plin.; pren. dvigati (dvigovati) se nad čim, nad kaj, iznad česa ali iz česa, vzdigati (vzdigovati) se nad čim, nad kaj, iznad česa ali iz česa, povzdigniti (povzdigovati) se nad čim, nad kaj, odlikovati se, izstopati: ut ius superemineat Col., supereminentia verba Prisc., gaudia quasi in summo pectore supereminentia Gell.; od tod pt. pr. v komp. superēminentior -ius odličnejši in superl. superēminentissimus 3 najodličnejši: Aug., Fulg.

2. trans. nadviševati, premolevati koga, kaj = moleti (štrleti) nad čim (iznad česa, čez koga ali kaj), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga, kaj: deas omnīs, viros omnīs, umero undas V., fluctus omnes O.

super-ēmorior -morī (super in ēmorī) umreti (umirati) nad čim, vrh (na vrhu) česa: senescentem casiae turisque surculis construere nidum, replere odoribus et superemori Plin.

super-exaltō -āre (-āvī) -ātum (super in exaltāre)

I. trans.

1. nad vse povišati (poviševati): superexaltatus deus Aug.

2. povzdigniti (povzdigovati) se nad kaj, slavno zmagati (zmagovati) nad čim, dokaj (precej, znatno, zelo) preseči (presegati, presezati) kaj: superexaltat misericordia iudicium Vulg. —

II. intr. biti vzvišen nad čim, biti nad čim, dokaj (precej, znatno, zelo) preseči (presegati) kaj; z dat.: superexaltat misericordia iudicio It. (Epist. Iacob.) ap. Aug.

super-gaudeō -ēre (super in gaudēre) veseliti se nad kom; z dat.: Vulg., Ambr., Arn.

super-immineō (super-inmineō) -ēre (super in imminēre) dvigati (dvigovati) se nad kom ali čim, vzdigniti (vzdigovati) se nad kom ali čim, kvišku moleti, kvišku štrleti, starejše premolevati, nadviševati: pastorem ense sequens nudo superimminet V., terra superimminente Sen. ph.

superincumbent [sju:pəriŋkʌ́mbənt] pridevnik
ležeč nad; tlačeč, težeč

super-indūcō -ere -dūxī -ductum (super in indūcere)

1. (od) zgoraj, povrh(u) prevleči: tabellas cerā Iust.

2. metaf.
a) (pri)poditi, (pri)gnati, (pri)dreviti, poslati (pošiljati) nad koga: eis principes Vulg., in aliquem magnum malum Vulg.
b) povrh(u) (vrh(u) tega, nato) še omeniti (omenjati): dispositionem caeli Tert.

super-īnstrepō -ere (super in īnstrepere) nad čim (za)hruščati, (za)hrumeti, (za)vršeti, (o)glasiti se: superinstrepit ater … perfractis ossibus axis Sil.

super-īnstruō -ere (—) -strūctus (super in īnstruere)

1. (se)zidati nad čim, nadzidati (nadzidavati): ut concameratis superinstruas Cod. I.

2. enega nad drugega (eno nad drugo) postaviti (postavljati): ordines … vasorum superinstructos in altitudinem tris esse abunde est Col.

superior¹ [sjupíəriə] pridevnik (superiorly prislov)
(o prostoru) gornji; (o položaju) višji; (o kakovosti) boljši; (o številu) večji; močnejši (in v)
prekašajoč; ki je nad čem, superioren, vzvišen, izreden
trgovina izvrsten, odličen; (o vinu) žlahten
(često slabšalno) imeniten, izobražen; ohol, domišljav, nadut, aroganten

with a superior air domišljavo, naduto, zviška
superior to bribery vzvišen nad, nedovzeten za podkupovanje
superior court ameriško najvišje sodišče v državi (v ZDA)
superior forces vojska premoč
superior knowledge izredno, zelo visoko znanje
superior letter črka, ki stoji nad vrstico
superior limit zgornja meja, skrajni rok, najvišja vsota
superior person od drugih bolj izobražena oseba; domišljava oseba, nadutež; (ironično) fina oseba
superior wisdom višja modrost
to be superior to biti boljši od
they are superior to flattery niso dovzetni za laskanje
he should be superior to revenge ne bi se smel udajati želji po maščevanju
to rise superior to s.th. pokazati se vzvišenega nad čem, ne si pustiti vplivati od česa
they were superior to us in number bilo jih je več kot nas
he thinks himself superior on se ima za nekaj boljšega

superiore

A) agg.

1. višji; gornji:
la parte superiore gornji, višji del
il piano superiore gornje nadstropje
il corso superiore di un fiume gornji tok reke

2. hist. južni (rimska provinca):
Gallia Superiore Južna Galija

3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
ingegno superiore izredni um
essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

5. višji, višje stopnje:
per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
scuole medie superiori šol. višje srednje šole
ufficiali superiori voj. višji oficirji

6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

7.
essere superiore a ne meniti se za:
essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

B) m

1. predstojnik; nadrejeni:
rispettare i superiori spoštovati nadrejene

2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica

superjacent [sju:pədžéisənt] pridevnik (superjacently prislov)
ležeč nad (na) čem

super-lacrimō -āre (super in lacrimāre) (po)točiti solze nad čim; metaf. (o trti) solzeti ob čem, pri čem: resectionem facere post gemmam, ne, ut ante iam diximus, superlacrimet et gemmantem caecet oculum Col.