skitter [skitə] neprehodni glagol
leteti nizko nad vodno površino in s krili štrcati vodo (o divjih racah); loviti ribe, tako da vlečemo vabo po površju vode
prehodni glagol
ameriško, pogovorno vreči, metati, zagnati
Zadetki iskanja
- smoke-bell [smóukbel] samostalnik
ščitnik nad svetilko, ki zaščiti strop pred sajami - snow-boots [snóubu:ts] samostalnik
množina snežni čevlji, snežke; gumasti čevlji, ki se nosijo nad usnjenimi čevlji za zaščito le-teh - sobre- nad-, pre-
- sormontare
A) v. tr. (pres. sormonto)
1. prestopiti
2. pren. premagati, premagovati
B) v. intr. priti, prihajati nad - sormontato agg. ki ga, ki jo obvladuje; nad katerim, nad katero je:
lo stemma presenta una nave sormontata da una corona grb prikazuje ladjo, nad katero je krona - sorvolare v. tr., v. intr. (pres. sorvolo) leteti, letati nad; preleteti; pren. iti prek česa, ne zmeniti se za kaj:
sorvolare un particolare, su un particolare ne zmeniti se za podrobnost - sound(ing)-board [sáund(iŋ)bɔ:d] samostalnik
strešica nad prižnico; naprava za odbijanje zvoka - souverainement [suvrɛnmɑ̃] adverbe suvereno; neomejeno; nad vse, skrajno; brezprizivno
garçon masculin souverainement intelligent izredno inteligenten fant
décider souverainement odločiti z neomejeno oblastjo, brezprizivno - soverchiare
A) v. tr. (pres. sovērchio)
1. knjižno prestopiti (bregove)
2. pren. izvajati nasilje (nad kom), tlačiti
3. premagati, prevladati nad
B) v. intr. moleti, štrleti ven - sovrastare v. tr., v. intr. (pres. sovrastō)
1. biti, dvigati se nad:
il monte sovrasta la valle, alla valle hrib se dviga nad dolino
2. pren. groziti
3. pren. prekositi, prekašati - spacciare
A) v. tr. (pres. spaccio)
1. prodati, razprodajati
2. razpečati:
spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar
3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim
4. ubiti; odstraniti, likvidirati
B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
spacciarsi per izdajati se za - springhouse [spríŋhaus] samostalnik
hladnica nad izvirom - srúčiti srûčīm
I.
1. zliti: sručiti vodu u lonac; sručio mu je cio kotao vode na glavu
2. vreči: u kositreni tanjur sruči deset dukata
3. ekspr. zvrniti, popiti: sručio je litar, litru vina
4. iztresti jezo: sve je na mene sručio
II. sručiti se
1. usuti se: kamenje se sručilo niz padinu; sve se nesreće sručile na mene; kiša se sručila na zemlju; neprijateljska vojska se sručila u dolinu
2. znesti se nad kom: sručiti se na koga - stooge [stu:dž]
1. samostalnik
predmet posmehovanja; lutka, marioneta, orodje v tujih rokah; trpin za tuje grehe; pomočnik, pomagač
2. neprehodni glagol
biti pomočnik ali učenec
aeronavtika patruljirati vedno nad istim področjem - stratosphère [-tɔsfɛr] féminin stratosfera, zračna plast v višini približno 15-70 km nad morjem
- suāvi-lūdius 3 (suāvis in lūdus) naslajajoč se nad gledališkimi igrami, uživajoč v gledaliških igrah, ljubitelj gledaliških iger: Tert.
- sublīmis -e (menda iz sub + līmen, torej „do zgornjega praga segajoč” ali „na zgornji prečnik vrat obešen”)
1. v zraku viseč (plavajoč, zibajoč se, lebdeč), visoko nad tlemi (zemljo) bivajoč, nadzemski: apparet sublimis in aëre Nisus V., accipiter … consequitur pennis sublimem in nube columbam V., hanc Venus ex alto sublimis Olympo spectat Tib., sublimis aranea Cat., aliquem sublimem ferre Pl. odnesti na ramah, aliquem sublimem (po novejših izdajah sublimen, gl. spodaj) medium arripere Ter. koga zgrabiti za telo in ga odnesti kvišku, aliquem sublimem rapere Kom., L., O. koga odnesti (odpeljati) visoko po zraku, quem (sc. Ganymedem) sublimem pedibus rapuit Iovis armiger uncis V.; v zvezi z glag. premikanja = kvišku v zrak (po zraku) oditi, odplavati, splavati, vzleteti, odleteti idr.: haec locutus … sublimis abiit L., ipsa (sc. Venus) Paphum abit V., iam super Europen sublimis vectus erat iuvenis O.; prolept.: ad caelum hinc ire putandum est sublimīs animas V. da se dvigajo kvišku na zgornji svet; pren.: Mnestheus, quem … sublimem gloria tollit V. ki ga povzdiguje slava, sublimemque feres ad sidera caeli … Aenean V. povzdignila boš visoko do zvezd; tako tudi: tuum nomen … cantantes sublime ferent ad sidera cycni V.
2. pesn. v višini, v višavah ali visoko bivajoč (sedeč, stoječ ipd.), visok, kvišku strmeč, moleč, segajoč: quotiens steteris sublimis in orbe O., sublime tectum, cacumen montis, sublimes columnae O., os O. pokončen, vertex, portae V., prospexi Italiam summa sublimis ab unda V. z vala, visoko na valu se zibajoč, sublimes in equis redeunt V. visoko na konjih, iret alter consul sublimis curru L. visoko na vozu (stoječ), sublime atrium H., flagellum H. visoko dvignjen, sublimior Atlas Iuv., sublimissimus currus Tert.; subst. sublīme -is, n višina, zrak, ozračje, starejše vzduh, vzdušje: aliquem in sublime extollere Auct. b. Afr. (o slonih), se eiaculari in sublime Plin., iactari in sublime Suet., facies in sublimi posita Plin., per sublime volantes Plin., ex sublimi devolutis Plin.; v pl.: antiquique memor metuit sublimia casus O.
3. metaf. vzvišen, vznesen, zanosen, vznosit, visok, vzvišen, plemenit, sublimen, veličasten, velik, slaven, ponosen, visoko mereč, za visokim stremeč ipd.: viri Varr., nomen O. sloveče, mens, pectora ali sublimis cupidusque H. visoko mereč(a), sublimia cures H., nos quoque sublimes Magnus facit Lucan., qua claritate nihil in rebus humanis sublimius Plin., quid … tuis natalibus … inveniet quisquam sublimius? Iuv., sublimissimi iudices Cod. I.; o govoru: versūs H., carmen O., carmina Iuv., oratio, actio, genus dicendi, verbum Q., sublimia humilibus miscere Q., sonus (jezik) Sophoclis sublimior Q.; metaf. o govorniku in pesniku: naturā sublimis et acer H., sublimis et gravis et grandiloquus Q., plerumque sublimis et satis apertus Q. — Adv.
1. sublīmiter visoko, v višini, v višavah: sublimiter stare Ca. pokonci, volitare Col.
2. adv. acc. sg. n sublīme
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: aër ali sonus sublime fertur Ci., legatos non pinnis sublime elatos Alpīs transgressos (sc. esse) L., segetem … sublime expulsam eruerent V., sublime volans nubi se inmiscuit atrae V., sublimius altum attollere caput O.
b) visoko = v višini, v višavi (višavah), v (na) zraku: nihil interest, humine an sublime putescat Ci., faces caeli sublime volantīs Lucr.; metaf. vzvišeno, vzneseno, zanosno, zaneseno: alia sublimius … dicenda Q. — Adv. soobl. sublīmen
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: Naev. fr., erum meum … sublimen ferunt Pl., sublimen intro hunc rape Ter.
b) visoko = v višini (višavi), v zraku: aspice hoc sublimen candens, quem vocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. — Adj. soobl. sublīmus 3: ex sublimo vertice ali sublima evolat Acc. ap. Non., per deum sublimas subices (beri dvozložno!) Enn. ap. Gell., sublima nebula S. fr., sublima (subst. n. pl.) caeli Lucr. - sunshade [sʌ́nšeid] samostalnik
sončnik; platnena streha nad izložbo prodajalne
fotografija protisvetlobna zaslonka - super- [sjúpə] predpona
nad-, čez-, prek-, pre-