Franja

besoin [bəzwɛ̃] masculin potreba; stiska; pomanjkanje

besoin pressant, urgent nujna potreba
les besoins naturels (človekove) naravne potrebe (uriniranje itd)
au besoin, si besoin est, en cas de besoin, si le besoin s'en fait sentir, s'il en est besoin v primeru potrebe, če bo treba
point n'est besoin de prav nič ni treba, da ...
est-il besoin de vous dire que ... vam je (res) treba reči, da ...
aller faire ses petits besoins iti na stranišče
avoir besoin de quelqu'un, de quelque chose potrebovati koga, kaj
je n'ai pas besoin de vous dire gue ... ni mi treba reči vam, da ...
éprouver, (res)sentir un besoin čutiti potrebo
être dans le besoin živeti v pomanjkanju
faire ses besoins iti na potrebo
parer aux besoins urgents odpomoči nujnim potrebam
pourvoir, satisfaire, subvenir aux besoins zadostiti potrebam

Bessere, das, (ein -s, -n, -n) boljše, nekaj boljšega; nichts Bessere nič boljšega; zum Besseren na bolje; ich habe Besseres zu tun imam bolj pametne opravke; jemanden eines Besseren belehren prepričati o nasprotnem; sich eines Besseren besinnen premisliti si

best² [best] samostalnik
najboljše, najprimernejše

the best najodličnejši, najboljši ljudje
at the best v najboljšem primeru
the very best najboljše od vsega
to be at one's best biti na višku
bad is the best nič dobrega ne moremo pričakovati
to do one's best do skrajnosti se potruditi
to get (ali have) the best of the bargain napraviti dobro kupčijo
make the best of your way home glej, da boš čimprej doma
to make the best of a bad bargain (ali job, business, of it) pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave
to try one's best na vso moč se truditi
to the best of my power kolikor zmorem
the best is the enemy of good prevelike zahteve ovirajo napredek
with the best med najboljšimi
to have the best of both worlds izkoristiti obe možnosti
my best, my Sunday best moja najboljša, praznična obleka

better² [bétə] pridevnik
boljši; primernejši; ki se bolje počuti

no better than pravzaprav
he is no better than he should be nič boljšega ne moremo od njega pričakovati
she is no better than she should be razuzdanka je
my better half moja boljša polovica
better part večji del
better than več kakor
pogovorno the better the day the better the deed čim večji praznik tem več dela opravimo
upon better acquaintance če se človek bliže seznani
one's better angel angel varuh
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
he is better than his word naredi še več, kot je obljubil
the better hand prednost, premoč
the better sort pomembni ljudje
his better self njegova boljša stran
I am better as I am raje sem tak kakor sem
he is none the better for it nič mu ne koristi

better³ [bétə] prislov
bolje, primerneje

to be better bolje se počutiti
to be better off biti v boljšem položaju, biti premožnejši
I had better start bolje bi bilo, če bi že začel
you had better not bolje ne!, tega vam ne svetujem
I know better ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nos
ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjameš
so much the better, all the better tem bolje
to get better okrevati
I like it none the better for it zato mi ni nič ljubši
he always knows better nič si ne da dopovedati
I thought better of it bolje sem si premislil

beurre [bœr] masculin surovo maslo

beurre d'anchois, fermier, fondu, rance sardelno, kmečko, topljeno, žaltavo maslo
petit beurre maslen keks
tartine féminin de beurre rezina kruha z maslom
assiette féminin au beurre (figuré) korito, mastna, donosna služba
œil masculin au beurre noir podpluto oko (zaradi udarca)
le beurre a ranci maslo je žaltavo
battre le beurre delati maslo (iz mleka)
compter pour du beurre (familier) biti pozabljen, ne biti upoštevan
faire la cuisine au beurre kuhati z maslom
faire son beurre dobro zaslužiti pri več ali manj čednem poslu, obogateti
c'est du beurre to je otročje lahko; to je donosno
comme dans du beurre čisto lahko, z lahkoto
ça fait mon beurre to je ravno pravo zame
ça met du beurre dans ses épinards to je voda na njegov mlin
ça ne met pas de beurre dans les épinards (familier) to (tudi) nič ne pomaga

béži | -te inter. macché, ma va' là:
beži, saj ti ni nič ma va' là, non ti sei fatto niente!
bežite, nič vam ne verjamem non le credo proprio niente

bianco

A) agg. (m pl. -chi)

1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje

2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja

3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas

5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden

6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror

B) m

1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada

2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak

3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo

5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo

6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo

7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

11. belo vino

12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem

bicchiēre m

1. kozarec, čaša:
bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

2. kozarec (vsebina)

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it

bizarre [bizar] adjectif čuden, nenavaden, anormalen, čudaški

il n'écrit pas, c'est bizarre on nič ne piše, to je čudno

blanc [blɑ̃] masculin belina, bela barva; belo vino; typographie razmik med vrstami; vmesni prostor, prazno mesto; beljak; botanique plesen; commerce belo blago

blanche féminin, musique polovična nota; bela biljardna krogla
blanc de blancs belo vino iz belega grozdja
blanc de ceruse svinčena belina
blanc de chaux apníca, belilo
blanc de fard bela šminka
blanc de poulet belo piščančevo meso
blanc d'œuf beljak
blanc des yeux beločnica
chèque masculin en blanc blanko ček
mets masculin au blanc jed z belo omako
magasin masculin de blanc trgovina s perilom
quittance féminin en blanc neizpolnjena pobotnica
signature féminin en blanc blanko podpis
aborder quelqu'un de but en blanc koga meni nič tebi nič nagovoriti
battre des blancs en neige delati sneg iz beljakov
chauffer à blanc razbeliti, figuré koga do besnosti razdražiti
écrire noir sur blanc napisati črno na belo
être vêtu de blanc biti belo oblečen
se manger le blanc des yeux izpraskati si oči, spreti se
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux komu ostro v oči pogledati
rougir jusqu'au blanc des yeux zardeti do ušes
saigner quelqu'un à blanc (figuré) komu kri izsesati, uničiti ga
signer en blanc un chèque podpisati ček in bianco
tirer à blanc slepo streljati, dati svarilen strel

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

blesser [blɛse] verbe transitif raniti; ožuliti, odrgniti; tiščati; poškodovati; figuré neprijetno prizadeti, zaboleti, žaliti

se blesser raniti se, poškodovati se; figuré biti užaljen
blesser légèrement, grièvement, mortellement (ali: à mort) lahko, težko, smrtno raniti
blesser l'oreille, la vue raniti, žaliti uho, oko
il se blesse pour un rien takoj, za prazen nič je užaljen
ces souliers me blessent ti čevlji me žulijo
je sais où le soulier le blesse vem, kje ga čevelj žuli
j'ai été blessé au vif par ses reproches njegovi očitki so me živo, hudo prizadeli

bližnji samostalnik
ponavadi v množini (o osebi) ▸ közelálló, hozzátartozó, szeretett
Sodelovati morajo vsi, tudi sorodniki, sosedje, vsi bližnji ... ▸ Mindenkit be kell vonni, beleértve a rokonokat, szomszédokat, mindenkit, aki közel áll hozzád ...
Ko se ne moreš zanesti na svoje bližnje, lahko vedno računaš sam nase. ▸ Amikor nem számíthatsz a hozzád közelállókra, magadra mindig számíthatsz.
Nobena dieta ni preveč prijazna, tudi ta ne; brez volje, odrekanja in pomoči bližnjih ne bo nič. ▸ Egyetlen diéta sem túl kegyes, még ez sem; akaraterő, áldozatvállalás és a szeretteink segítsége nélkül semmi sem fog történni.
Včeraj zvečer se je v središču mesta zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so se poklonili tragično preminulim in izrazili sožalje njihovim bližnjim. ▸ Több ezer ember gyűlt össze tegnap este a belvárosban, hogy lerója kegyeletét a tragikusan elhunytak előtt, és kifejezze részvétét a hozzátartozóiknak.

blood¹ [blʌd] samostalnik
kri
figurativno prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalin

blood bank krvna banka
blood donor krvodajalec, -lka
blood bespotted okrvavljen, krvav
blood bath prelivanje krvi
cold blood hladnokrvnost; premišljenost
in cold blood hladnokrvno
bad (ali ill) blood sovraštvo, prepir
blood count krvna slika
full blood čistokrven
hot blood vročekrvnost
to make one's blood boil razjeziti koga
to make one's blood creep grozo v kom zbuditi
to dip one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo
one's own flesh and blood člani iste družine
you cannot make blood out of a stone kjer nič ni, še vojska ne vzame
blood and thunder literature zanikrna literatura
it runs in the blood to je v družini
to have s.o.'s blood on one's head imeti koga na vesti
blood group krvna skupina
half blood po poli (brat)
blood shed prelivanje krvi, pokol
blood transfusion transfuzija krvi
fresh blood novi člani
base blood nezakonsko rojstvo
a man of blood surovež
blood is thicker than water kri ni voda
to have (ali get) one's blood up razhuditi se
to draw blood raniti
his blood is up besen je
navtika, sleng Nelson's blood rum
blood test krvna analiza
blood royal kraljevska kri
to breed ill blood delati razprtije
to spill (ali shed) blood prelivati kri
pogovorno young blood vročekrvnež
to let blood kri puščati

bloody¹ [blʌ́di] pridevnik (bloodily prislov)
krvav; krvoločen, krut, morilski
vulgarno preklet, vražji, hudičev

bloody flux krvava griža
not a bloody thing prav nič
bloody Mary cocktail iz vodke in paradižnikovega soka
to wave the bloody shirt obujati žalostne spomine
bloody hand grbovni znak Ulstra; grbovni znak baroneta

blow^*5 [blou]

1. prehodni glagol
pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
sleng oslepariti
ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
sleng izdati
pogovorno poveličevati

2. neprehodni glagol
pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se

sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
to blow great guns močno pihati
to blow air into z zrakom napihniti
to blow a cloud kaditi pipo
to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
it is blowing veter piha
blow it! presneto, vraga
to blow a kiss poslati poljubček
to blow one's nose usekniti se
to blow the bellows gnati mehove
it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
to blow a whistle zapiskati na piščalko

boast¹ [boust] samostalnik
bahanje, ponašanje, ponos

to make a boast of s.th. biti domišljav (ponosen) na kaj
great boast small roast veliko hrupa za prazen nič

boast² [boust] neprehodni glagol & prehodni glagol (of, about, that)
biti ponosen, bahati se, ponašati se, širokoustiti se; imeti; hvaliti

not much to boast of nič posebnega