Franja

tout [tu] masculin, pluriel touts, celota

le tout et la partie celota in del
du tout au tout popolnoma
changer du tout au tout popolnoma (se) spremeniti
du tout, pas du tout, point du tout nikakor ne
il ne fait pas froid du tout prav nič ni mraz
rien du tout prav nič, čisto nič
il n'a rien dit du tout prav nič ni rekel
le tout est de (vaincre) glavno je (zmagati)
former un tout tvoriti, oblikovati celoto
vendez le tout prodajte vse!
risquer le tout pour le tout vse na kocko staviti

transition [trænzíšən] samostalnik
prehod, prehajanje; prehodna doba

transition provisions prehodna določila
transition stage(state) prehodni stadij (stanje)
a sudden transition from hot to cold nenaden prehod iz vročine v mraz
to undergo a transition prestati prehodno dobo

tremor -ōris, m (tremere)

1. trés, trésenje, tresávica, tresávost, trepèt, trepetánje, trepetávost, drgèt, drgetánje, drgetávost, drhtênje, drhtávica, drhtávost, trémor: Pl., Plin., Macr., Veg., Cl. idr., ut terrorem pallor et tremor consequatur Ci., pallor et tremor et dentium crepitus L., gelidus per ossa cucurrit tremor V. od groze mraz spreleti kosti, od groze se mraz razleze po kosteh, nervorum torpor tremorque Sen. ph., tremor omnium membrorum L., tremor quassat artūs Sen. tr. ali errat per artus Sen. tr., tremor ignium clarus Lucr.; occ. (zemeljski) potres: Sen. ph., Cl. idr., Tellus magno tremore omnia concutiens O., unde tremor terris (sc. sit) V.; pl.: Lucan., Plin. idr., tremores labantis soli Sen. ph., tremores terrae Gell., late disserpunt inde tremores Lucr., sollicito manes totumque tremoribus orbem O.

2. meton. predmet, ki vzbuja trepet ali strah = strah, strašilo, groza: Ponti, saevi Hydaspis Petr., silvarum, ludi Mart.

trésti to shake; to agitate, (močnó) to toss; to jog, to joggle

trésti se to shake, to tremble, to shiver; to vibrate; to quiver (od with); (voz) to jolt
roke se mu tresejo his hands shake
mraz me trese I shiver with cold
dvorana se trese od... the hall shakes with...
hiša se je tresla od eksplozij the house shook with the explosions
trésti se od besa to quiver with rage
trésti se od mrzlice to shake with fever
trésti se kot šiba na vodi to tremble like a leaf
vsi se tresejo pred njim every one trembles before him (ali is scared of him)
trésti se od mraza to shiver (ali to shudder) with cold
hlače so se mi tresle (figurativno) I had my heart in my mouth, I shook in my shoes
tresel se je od smeha his sides shook with laughter, he shook with laughter
trésti se po vsem telesu to tremble in every limb, to tremble all over, to be all of a shake
tresti se od strahu to tremble (ali to shake) with fear

trésti (trésem)

A) imperf. agitare, scuotere, scrollare; provocare scosse elettriche; far tremare:
tresti drevo scuotere l'albero
tresti koga za ramo scrollare le spalle a qcn.
pokvarjena električna naprava trese il guasto dell'apparecchio elettrico provoca scosse
trese ga mraz, mrzlica trema dal freddo, dalla febbre

B) trésti se (trésem se) imperf. refl.

1. tremare; vibrare:
tresti se od mraza tremare dal freddo
tresti se od jeze tremare per la rabbia, vibrare d'ira
tresti se kot šiba na vodi tremare come una canna

2. tresti se pred tremare, aver paura di:
tresti se pred kaznijo aver paura del castigo

3. vibrare (di voce, suono):
igrati, da se okna tresejo suonare forte, rumorosamente (da far tremare i vetri)
pren. hlače se mu tresejo ha una paura matta, da morire, se la fa sotto

tŕniti tr̂nīm
1. s trnovo metlo čistiti omlaceno žito; ja ču ovde žito bacati, a Jela će metlom trniti
2. još led mi noge trni mraz me spreletava po nogah; bolno mi trni ruka zagrižena lancima roka, ki so se vanjo zajedle verige, mi premira

trocken suh; Klima: sušen; figurativ suhoparen; Wein: suh; trocken sein biti suh, Alkoholiker: vzdržati brez pijače; trocken rasieren briti na suho (z električnim brivnikom); trockene Destillation Chemie suha destilacija; trockener Husten suh kašelj; trockene Kälte suh mraz; trockenen Auges brez solze, hladno; trockenen Fußes ne da bi si zmočil noge; auf dem trockenen sitzen figurativ biti suh (brez denarja); ne vedeti ne naprej ne nazaj; ironisch sedeti pred praznim kozarcem; im Trockenen na suhem, figurativ na varnem; seine Schäfchen ins Trockene bringen okoristiti se (na tuj račun)

ubijálski (-a -o) adj. degli assassini, da assassinio; assassino (tudi ekst.), omicida; killer:
pren. ubijalski pogled sguardo assassino
pren. ubijalski mraz freddo cane

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

ursa -ae, f (ursus) medvedka: Plin., Ap., Mart. idr., villosae catuli ursae O.; pesn. medved nasploh: horridus in pelle Libystidis ursae O.; metaf.

1. ozvezdje Medved ali Voz (prim. arctos in Callistō): ursa caelestis Suet., ursae rigor Val. Fl. severni mraz.

2. Veliki medved, Veliki voz: ursa maior ali Erymanthis, Maenalis, Parrhasis O.

3. Mali medved, Mali voz: ursa minor O., stellae Cynosuridos ursae O.

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

Väterchen, das, ata; Väterchen Frost dedek Mraz

vêlik gran(de) ; (odrasel) adulto, mayor ; (prostoren) espacioso ; (obširen) amplio, extenso; vasto

veliki in mali grandes y pequeños, chicos y grandes, todo el mundo
Karl Veliki Carlomagno m
srednje velik de tamaño medio
z velikim trudom con gran esfuerzo, a duras penas
v velikih potezah a grandes rasgos
velika črka (letra f) mayúscula f
velik mraz (vročina) frío m (calor m) intenso
velik mož hombre m grande, hombre m de gran estatura, fig hombre insigne, un gran hombre
velika napaka falta f grave
velika noč (rel) Pascua f
veliki petek (rel) viernes m santo
velika razlika gran diferencia f
kako velik je? ¿qué talla tiene?
na veliko prodajati vender al por mayor

vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo

vlésti se (vlézem se) perf. refl. penetrare strisciando; spandersi, disperdersi, propagarsi:
mraz se vleze v kosti il freddo si propaga nelle ossa

vólčji (-a -e) adj.

1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
volčje krdelo branco di lupi

2. pren. crudele, spietato

3. pren. grande; da lupo:
volčja lakota fame da lupo

4. pren. cane, da lupi, fondo:
volčji mraz tempo da lupi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
lov. volčja jama trabocchetto per lupi
(orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zajédati (-am)

A) imperf.

1. biol. parassitare, vivere da parassita

2. vivere da parassita, scroccare

3. sgridare con parole mordaci

B) zajédati se (-am se) imperf. refl.

1. penetrare (rodendo), rodere:
črv se zajeda v sadež il verme rode il frutto

2. penetrare, ficcarsi; tagliare:
veriga se mu zajeda v kožo la catena gli taglia la pelle
pren. mraz se zajeda v telo il freddo penetra il corpo

3. insinuarsi, infiltrarsi:
pren. morje se tu globoko zajeda v kopno qui il mare si incunea profondamente nella terraferma

zakováti (-újem) perf.

1. inchiodare; inchiavardare; ribadire (il rivetto); incatenare:
zakovati ujetnike v verige incatenare i prigionieri

2. pren. inchiodare:
mraz je zakoval ladjo v led il freddo inchiodò la nave nel ghiaccio

3. pren. battere, picchiare

4. ferrare male (il cavallo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spanec mu je zakoval oči dal sonno gli si chiusero le palpebre
pren. ekon. zakovati cene calmierare i prezzi

zaradi, zaradi koga/česa:

1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von

2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)

3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)

4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)

5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga

6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …

7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen