Franja

Zadetki iskanja

  • hipotecar [c/qu] obremeniti s hipoteko, zastaviti

    hipotecar voluntades nakloniti si javno mnenje
  • hoja ženski spol list, listje; list papirja, pola; rezilo (noža, meča), britev, meč; vratnica

    hoja de estaño staniol (papir)
    hoja de lata pločevina
    hoja de servicios osebne listine
    hoja volante letak
    de la hoja eden naših
    a la caída de la hoja jeseni
    doblemos la hoja govorimo o čem drugem
    mudar la hoja spremeniti svojo namero
    volver la hoja spremeniti svoje mnenje, napeljati pogovor v drugo smer
    hojas pl žlindra
    vino de tres hojas triletno vino
    tener (la) hoja limpia (fig) brezhibno se vesti
  • ignorirati glagol
    (ne upoštevati) ▸ ignorál, figyelmen kívül hagy, nem vesz róla tudomást
    ignorirati zahtevo ▸ követelést ignorál
    ignorirati dejstva ▸ tényeket ignorál
    ignorirati pozive ▸ felszólításokat ignorál
    Ministrstvo za kulturo ignorira celo pozive tožilstva. ▸ A kulturális minisztérium még az ügyészi fellebbezéseket is ignorálja.
    ignorirati mnenje ▸ véleményt ignorál
    popolnoma ignorirati ▸ teljesen ignorál
    vztrajno ignorirati ▸ kitartóan ignorál
    zavestno ignorirati ▸ tudatosan ignorál
    ignorirati stroko ▸ szakmát ignorál
    ignorirati vprašanje ▸ kérdést ignorál
    namerno ignorirati ▸ szándékosan ignorál
    ignorirati opozorilo ▸ figyelmeztetést ignorál
    ignorirati ukaz ▸ utasítást ignorál
    Nekdo vam izkazuje naklonjenost, vi pa ga ignorirate. ▸ Valaki szeretetet mutat Ön iránt, Ön azonban nem vesz róla tudomást.
    Zdaj ni več mogel ignorirati nelagodja, ki ga je navdajalo že ves čas. ▸ Most már nem tudta tovább figyelmen kívül hagyni a kellemetlen érzést, amely mindvégig vele volt.
  • īmmō Rabi se v popravljajočem ali stopnjujočem odgovoru, in sicer

    1. potrjujoč in s poudarkom nadaljujoč: menim, da; vsekakor; da, celo; temveč celo: verum vis dicam? Immo etiam! seveda, vivit? immo in senatum venit Ci. da celo, non hi omnes defuerunt? immo, etiam testimonio laeserunt Ci. da, celo … , ei nihil in Gabinium dixerunt: immo, Gabinium laudaverunt Ci., causa non bona est? immo, optima Ci.; pogosto z drugimi part. (prim. prvi zgled!): immo, mehercule, habeo tibi gratiam Ci., isti Latine non loquuntur? immo vero, tantum loquuntur, quantum … Ci.; pri Pl. in Ter. v zvezi: immo si scias (z obj. ali brez obj. ali z odvisnim vprašalnim stavkom, da se neopaženo popravi prejšnji stavek in iron. uvede popolnoma drugačno mnenje): da, če bi ti vedel: Probus homost, ut praedicare te audio; odgovor: Immo si scias. Ubi te aspexerit, narrabit ultro, quid sese velis Pl.; s celim izrazom: Magis id dicas, si scias, quod ego scio Pl.; prav tako: immo si audias (da, če bi ti slišal) meas pugnas, fugias manibus dimissis domum Pl.

    2. zanikujoč: mislim nasprotno, o ne, ne, temveč, marveč, narobe, nasprotno, nikakor (ne): debebat? Immo, in suis nummis versabatur! Ci. ali je imel dolgove? Nikakor ne! … , fundus Sabinus meus est! Immo, meus! Ci. ne, moje je, venit ad Cluvium, quem hominem? levem? immo, gravissimum! mobilem? immo, constantissimum! familiarem? immo, alienissimum! Ci., egebat? immo, locuples erat Ci.; tako tudi: immo contra ea L. ne, nasprotno = immo contra Sen. ph. = immo e diverso Suet.

    Opomba: V primerih, navedenih pod

    1. je prejšnja misel večinoma (a ne vselej!) nikalna, pod

    2. trdilna.
  • imponer* (glej poner) naložiti (davke); komu naročilo (nalogo) dati; položiti na; dodati k; vlivati (spoštovanje); vložiti (denar); poučiti

    imponer un castigo, un derecho naložiti kazen, davek
    imponer dinero vložiti denar (v hranilnico)
    imponer una obligación naložiti obveznost
    imponer a uno en sus obligaciones koga v njegove (uradne) dolžnosti uvesti
    imponer su opinión (a) komu svoje mnenje vsiljevati
    imponer respeto vlivati spoštovanje
    imponer silencio molk ukazati
    imponer terror (a) koga (u)strahovati, terorizirati
    imponerse (en, de) izučiti se v, seznaniti se z; dobiti sporočilo o
    la necesidad se impone izkaže se za potrebno
  • insoutenable [-tənabl] adjectif nevzdržen, nevzdržljiv; neznosen

    opinion féminin insoutenable nevzdržno mnenje
    personne féminin insoutenable neznosna oseba
  • inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

    1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

    2. occ.
    a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
    b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

    3. metaf.
    a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
    b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.
  • inter-rogō -āre -āvī -ātum, prvotno = „vmes(no) vprašanje postaviti“; potem sploh

    1. vprašati, povpraš(ev)ati; abs.: ut illis eadem interrogandi facultas sit Ci., casus interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genetiv; z acc. personae: si quem interrogare noluimus Ci., a te interrogati augures responderunt Ci., hoc facinus interrogati (na vprašanje) negare non potuerunt Ci., visne igitur, ut tu me Graece soles ordine interrogare, sic ego te vicissim eisdem de rebus Latine interrogem? Ci.; occ.: interrogare aurem suam Gell.; stvarni obj.
    a) deloma z acc.: sententiam interrogare L. za mnenje (po)vprašati; pass.: sententiam interrogatus L., Sen. ph. za mnenje vprašan, sententiae interrogari coeptae L. začeli so spraševati za mnenje; z dvojnim acc. (personae in rei): M. Aebutium nihil interrogas? Ci. ga nič ne vprašaš? quid te interrogavi? Ci., pusionem quendam interrogavit quaedam geometrica Ci. (vprašati koga o čem, za kaj, povprašati ga za kaj, zastran česa); pass.: nihil interrogatur Ci.
    b) deloma z de: quem ego interrogem de patellis Ci., quid te de flagitiis tuis interrogem? Ci. čemu naj te vprašam o … , interroga de istis, quorum nomina ediscuntur Sen. ph.
    c) večinoma pa z odvisnim vprašalnim stavkom: interrogabat suos, quis esset Ci., illa interrogavit illam „quī scis?“ Pl., interrogavit, quale id genus esset poenae Suet., interrogas me „num in exsilium?“ Ci., interrogans, solerentne veterani milites fugere C., is cum interrogaretur, utrum (katerega od obeh) pluris, patrem matremne, faceret, „matrem“ inquit N., censetis hominem interrogem, meus servus si ad eum venerit, necne Pl., interrogare eum coepit, an Perdiccam comprehendi ipse iussisset Cu., identidem me, an audierim, an viderim, interrogo Plin. iun., interrogatus, cur igitur repudiasset uxorem, „Quoniam“, inquit … Suet., interrogatus est, „hasne urbis“ an „has urbes“ dici oporteret Gell., cum milites per cruciatus interrogarent (eum), ubi filium occuleret T. — Od tod subst. interrogātum -ī, n vprašanje: Icti., iudicum interrogata perscribere Ci. vprašanja, zastavljena sodnikom, ad (na) interrogata respondere Ci.

    2. occ. kot jur. t. t.
    a) izpraš(ev)ati, zasliš(ev)ati (pred sodiščem), pravdno (sodno) vprašati, spraševati: Icti., ut in testibus interrogandis omnia crimina proponerem Ci., testīs bene (acute) interrogavit Ci. spretno, testes in reos i. Plin. iun.
    b) (za)tožiti, obtožiti (obtoževati), na sodbo (po)klicati, pred sodnika (po)klicati; nav. z dostavkom lege (legibus): quis me umquam ulta lege interrogavit? Ci., (quivis) civis legibus interrogari potest L., lege Plautiā i. S.; z gen. criminis: ambitūs S., repetundarum T., pecuniarum repetundarum Amm., pepigerat Pallas, ne cuius facti in praeteritum interrogaretur T.
    c) kot fil. t. t.: sklepati, silogizem tvoriti: Sen. ph.
  • irren (herumirren) bloditi, begati; (falscher Meinung sein) motiti se, zmotiti se (sich se); sich irren in imeti napačno mnenje o; sich irren um zmotiti se za
  • izključeváti (-újem) | izkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. staccare, disinnestare; spegnere

    2. espellere, radiare

    3. (ne upoštevati) escludere

    4. eliminare:
    ne izključevati, izključiti non escludere, concedere
    ne izključujem, da je moje mnenje zmotno concedo che il mio parere possa essere errato

    B) izključeváti se (-újem se) | izkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl. escludersi:
    trditvi se izključujeta le due tesi si escludono
  • izráziti to express; to utter; to convey (the meaning); to be expressive (of); to phrase; to voice; (čustva) to express, to betoken, to reveal, to manifest; (formulirati) to put into words, to word

    izráziti mnenje to express an opinion
    izráziti svoja čustva to give voice to one's feelings
    izráziti svojo misel to speak one's thought
    izráziti sočutje z to express sympathy with
    izráziti željo to voice one's desire
    izráziti svoje začudenje to express one's surprise
    izráziti stališče, da... to express the view that...
    izráziti se to express oneself (v tem smislu to that effect)
    jasno se izráziti to be explicit
    jasno se izráziti, da... to make it clear that...
    ne znam se izráziti I cannot find the appropriate words (ali terms)
    ne vem, kako bi se ízrazil I don't know how to put it
    ne najdem besed, da bi izrazil svojo misel I can't find words to convey my meaning
    to se ne da izráziti that cannot be conveyed in words
    lepota, ki je ni moč izráziti pesniško a beauty that beggars description
    izráziti se energično o čem to express oneself strongly on something
    dolgovezno, na široko se izráziti to expatiate (o on, upon)
  • izráziti (-im) | izrážati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. esprimere:
    izraziti mnenje, pomisleke esprimere un parere, dubbi
    izraziti čustva esprimere sentimenti

    2. (z glagolskim samostalnikom) esprimere:
    izraziti dvom esprimere dubbi
    izraziti občudovanje, zahvalo esprimere ammirazione, il proprio ringraziamento
    pren. izraziti zaupanje esprimere fiducia (in)
    polit. izraziti zaupanje votare fiducia per

    B) izráziti se (-im se) | izrážati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. esprimersi

    2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi

    3. (izreči, izrekati se) dichiararsi
  • izréči to utter, to say, (do konca) to speak out, to have one's say; to finish (a word, a sentence); (izgovoriti) to pronounce, to articulate, to express, to word, to sound; (izjaviti) to state, to declare, to profess

    izréči besedo to utter a word
    izréči napitnico, zdravico to propose a toast, to toast
    izréči laž to utter a lie
    izréči mnenje to advance an opinion
    izréči obsodbo to pass (ali to pronounce) sentence (ali judgment) on, to find guilty
    ne da se izréči it is unutterable
    izréči prekletstvo nad to pronounce a curse upon
    ne se izréči (figurativno biti pol ptič pol miš) to sit on the hedge
  • izrodek samostalnik
    1. izraža negativen odnos (izprijena, ničvredna oseba) ▸ selejt, gazember, korcs, söpredék
    izrodek generacije ▸ generáció selejtje, nemzedék söpredéke
    lažnivi izrodek ▸ hazudós korcs
    človeški izrodek ▸ emberi selejt
    Med zaporniki naj bi na tatove pljuvali kot na izrodke družbe. ▸ A rabok között a tolvajokat állítólag a társadalom korcsaként lenézik.
    Pogubno pa je to, da največji izrodki vodijo svet. ▸ Az a szörnyű, hogy a legnagyobb gazemberek irányítják a világot.

    2. izraža negativen odnos (izprijena predstava ali mnenje) ▸ fantazmagória, torzszülött, szülemény
    izrodek domišljije ▸ fantazmagória, agyrém, fantázia torzszülöttje, agyszülemény
    Ali zares ne veste, da so to samo izrodki vaše domišljije? ▸ Hát valóban nem tudja, hogy ezek csak a maga fantazmagóriái?

    3. izraža negativen odnos (kar se sprevrže v svoje negativno nasprotje) ▸ elfajzás, elfajulás, degenerálódás
    To pa je že izrodek prvobitnega in prijetnega bivanja v naravi. ▸ Ez már a természetben való ősi, élvezetes létezés elfajzása.
    To ni islam, ki je ustvaril civilizacijo, ampak je izrodek islama, ki ustvarja nov totalitarizem. ▸ Ez nem az az iszlám, amely civilizációt teremtett, hanem az iszlám elfajzása, amely új, totalitárius rendszert teremt.

    4. sovražno (o odnosu do drugačnosti) ▸ különc, csodabogár
    Človek se tako rekoč pravilno opredeljen že rodi, če se ne, je pa izrodek. ▸ Az ember úgymond már születésekor megfelelően elkötelezett, ha pedig nem, akkor különcnek számít.
    V novi kibernetiki se vrača ta posluh za izrodke, torej tudi za posebneže, kakršni so misleci in pesniki. ▸ Az új kibernetikában visszatér ez a különcök iránti affinitás, az olyan csodabogarakat is beleértve, mint a gondolkodók és a költők.

    5. (bitje z motnjo v razvoju ali telesno okvaro) ▸ torzszülött, szörnyszülött, korcs
    Primarni strah pred pošastnimi izrodki je vsajen tudi v sodobna razmišljanja o potencialnih človeških klonih. ▸ A szörnyszülöttektől való ősi félelem a lehetséges emberi klónokról való modern gondolkodásba is beleivódott.
  • izvedenec samostalnik
    1. (strokovnjak) ▸ szakértő
    mnenje izvedenca ▸ szakértői vélemény
    postavitev izvedenca ▸ szakértőt kirendel
    zaslišanje izvedenca ▸ szakértő meghallgatása
    ugotovitev izvedenca ▸ szakértő megállapítása
    zaslišati izvedenca ▸ szakértőt meghallgat
    ocena izvedenca ▸ szakértő értékelése
    finančni izvedenec ▸ pénzügyi szakértő
    psihiatrični izvedenec ▸ pszichiátriai szakértő
    pravni izvedenec ▸ jogi szakértő
    medicinski izvedenec ▸ orvosszakértő
    sodnomedicinski izvedenec ▸ törvényszéki orvosszakértő
    vojaški izvedenec ▸ katonai szakértő
    izvedenec za balistiko ▸ ballisztikai szakértő
    izvedenec za sodno medicino ▸ törvényszéki orvosszakértő
    Povezane iztočnice: sodni izvedenec

    2. (dober poznavalec) ▸ szakértő, hozzáértő
    Postal sem izvedenec v tem, kako postati neviden. Lahko sem po dve uri preždel ob kavi, štiri ob kosilu, pa me je natakarica komaj opazila. ▸ Szakértő lettem abban, hogyan váljak láthatatlanná. Akár két órán keresztül is gubbaszthattam a kávém mellett, és a pincérnő alig vett észre.
    Izvedenec za duhovne zadeve postajaš, ko spoznavaš človeka - farana v njegovih vsakdanjih aktivnostih. ▸ Vallási dolgokban úgy leszel hozzáértő, ha az egyházközösség tagját a mindennapi tevékenysége során ismered meg.
  • izvédenski (-a -o) adj. del perito, dell'esperto; di periti, di esperti:
    izvedensko mnenje parere del perito
    izvedenska komisija commissione di esperti
  • jáven public; (vsem dostopen) open to all; accessible, common, known to all; used by all; not secret, not underhand

    jávna dela public works pl
    program jávnih del public works programme
    minister jávnih del minister of public works
    jávna dela za zaposlitev brezposelnih relief works pl
    jávna dražba public auction
    jávni blagor common (ali public) weal, general (ali public) welfare
    jávni delavec someone active in public life
    jávna hiša (licensed) brothel, arhaično bawdy house
    jávna knjižnica public library
    jávna kuhinja za brezposelne public kitchen
    jávno mnenje public opinion
    jáven park public gardens pl
    jávna pot, cesta open road
    jávno poslopje public building
    jávna (raz)prodaja public sale
    jávno obveščanje public information
    jávno pooblastilo public authority
    jávno pravo public law
    jávni razglas public notice
    jávni red public order
    jáven protest public protest
    jávna predavanja lectures pl open to the public
    jávna (državna) služba public service
    jáven škandal scandal
    jávno stranišče public convenience, toilet
    jávni telovadni nastop gymnastic display
    jávni tožilec public prosecutor
    jávno tožilstvo office of the public prosecutor
    jávna zdravstvena služba public health service
    jávno življenje public life
    to je jávna tajnost that is an open secret
    biti v središču jávnega življenja to be in the public eye
  • jáven public

    javna dražba vente ženski spol à l'encan (ali aux enchères)
    javna hiša maison ženski spol publique (ali de tolérance), familiarno bordel moški spol
    javno mnenje opinion ženski spol publique
    javno podjetje entreprise ženski spol d'utilité publique
    javne službe services moški spol množine publics, services d'utilité publique
    javna tajnost un secret de polichinelle
    javno govoriti parler en public
  • jáven (-vna -o) adj.

    1. (ki je v zvezi s skupnostjo in ne s posameznikom) pubblico, comune:
    javni interes interesse pubblico
    skrbeti za javno blaginjo curare il benessere comune
    javno mnenje opinione pubblica

    2. (namenjen uporabi vseh ljudi, skupnosti) pubblico:
    javni lokali locali pubblici
    javni park giardino pubblico

    3. (ki se opravi tako, da se z njim ljudje lahko seznanijo) pubblico; (splošno znan) di dominio pubblico:
    javna seja seduta pubblica
    javna razprava dibattimento pubblico; processo pubblico

    4. (nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost) pubblico:
    javni funkcionar pubblico funzionario, ufficiale
    ekon. javna družba società in nome collettivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    javna hiša casa di tolleranza, casa chiusa, bordello, postribolo; pog. casino
    javna morala buon costume
    javna pohvala encomio
    javna sfera politico
    hist. javne funkcije cursus honorum
    javna šola scuola pubblica, statale
    javna uprava pubblica amministrazione
    javna ustanova ente pubblico
    javna varnost pubblica sicurezza
    javne zgradbe edifici pubblici
    jur. javni tožilec pubblico ministero
    jur. javno tožilstvo procura della Repubblica
    jur., hist. javno sojenje placito
    javno stranišče vespasiano
  • jáven público

    javna dela obras f pl públicas
    javna dražba venta f en subasta pública
    javni interes interés m público
    javno mnenje opinión f pública
    javno podjetje empresa f de utilidad pública
    javno pravo derecho m público
    javni razglas anuncio m público
    javni red orden m público
    javni škandal escándalo m público
    javno zborovanje reunión f pública
    javno življenje vida f pública
    javna tajnost secreto m a voces