Franja

olimpijsk|i (-a, -o) olympisch; Olympia- (stadion das Olympiastadion, zmagovalec der Olympiasieger, reprezentanca die Olympiamannschaft, die Olympiaauswahl, zmagovalka die Olympiasiegerin, zmaga der Olympiasieg, leto das Olympiajahr, mesto das Olympiadorf)

opásati ceindre, entourer de quelque chose

opasati si meč ceindre l'épée, se ceindre de son épée
mesto so opasali z bodečo žico la ville fut entourée de fils barbelés

oskrbéti, -bováti approvisionner, ravitailler , (s hrano, s stretivom) alimenter, fournir; pourvoir de, munir de, nantir de; prendre soin de, donner des soins à

oskrbeti koga s čim pourvoir quelqu'un de quelque chose
oskrbeti z zalogo pourvoir (ali nantir) de provisions
oskrbeti z živili approvisionner en vivres
oskrbeti se s'approvisionner (de, en), se ravitailler, faire provision de, se pourvoir de, se munir de, se nantir de, se fournir, faire des achats de
oskrbeti se z bencinom s'approvisionner en essence, faire le plein d'essence
oskrbeti se s čim faire provision de quelque chose
oskrbeti se s krmo za živino faire provision de fourrage pour le bétail
oskrbeti se z živili, s perilom se pourvoir d'aliments, de linge
sam se oskrbeti pourvoir à ses propres besoins
oskrbovati letalo med poletom ravitailler un avion en vol
oskrbovati mesto z mesom, z gorivom ravitailler une ville en viande, en carburant

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ožgan (-a, -o) od ognja: versengt, Brand- (mesto die Brandstelle); od sonca: sonnenverbrannt, gebräunt

ožin|a ženski spol (-e …)

1. (ozko mesto) die Enge ( anatomijažrelna Rachenenge, Schlundenge, geografija kopenska Landenge), der [Engpaß] Engpass (med skalami [Felsenpaß] Felsenpass); die Einschnürung (tudi medicina)
morska ožina geografija die Meeresstraße, Meerenge
pomorstvo plovna ožina med sipinami: der Priel

pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte

3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva

5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta

7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa

palestinski pridevnik
(o Palestini in Palestincih) ▸ palesztin

parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
avt. parkirne luči luci di posizione
parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
parkirno mesto posto macchina
parkirna hiša autosilo
parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
parkirni avtomat parchimetro

Pela samostalnik
zgodovina (mesto v antični Makedoniji) ▸ Pella

peljáti to lead, to conduct; to guide; to drive, to convey, to cart

peljite ga v mojo sobo! show him into my room!
peljite me na postajo! drive me to the station!
peljáti koga na sprehod to take someone out for a ride
vse poti peljejo v Rim all roads lead to Rome
ta cesta pelje v mesto this road leads to town
peljáti se (z vozilom) to go, (z avtom) to drive, (s kolesom) to ride, (s sanmi) to ride
peljáti se z vlakom to go by train (ali rail)
peljáti se z avtom to drive, to motor, to go motoring
peljáti se z avtobusom to go by bus, to go for a bus ride
peljáti se na sprehod to go for a drive, to take a drive
peljali se bomo z vlakom we shall take the train
pelji se z avtobusom! take the bus!
peljáti se čez reko to cross the river
peljite ga noter, prosim! show him in, please

Perzepola samostalnik
zgodovina (mesto v antični Perziji) ▸ Perszepolisz [óperzsa város]
Sopomenke: Perzepolis

Perzepolis samostalnik
zgodovina (mesto v antični Perziji) ▸ Perszepolisz [óperzsa város]
Sopomenke: Perzepola

pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

nizka (visoka) pêta low (high) heel
čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
od glave do pête from head to toe
na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
pête odnesti (figurativno) to escape
komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
sedeti na pêtah to sit on one's heels
zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels

Pirej samostalnik
(mesto v Grčiji) ▸ Pireusz

plačiln|i¹ (-a, -o) Zahlungs-, Zahl- (posel das Zahlungsgeschäft, obveznost die Zahlungspflicht, mesto die Zahlstelle, okence der Zahlschalter)
plačilno sposoben zahlungsfähig, zelo: zahlungskräftig
plačilno nesposoben zahlungsunfähig, insolvent

plasírati (-am)

A) imperf., perf. trg. pog. piazzare; collocare:
plasirati izdelke na tržišče piazzare i prodotti sul mercato

B) plasírati se (-am se) imperf., perf. refl. pog. piazzarsi:
šport. plasirati se na drugo mesto piazzarsi al secondo posto

pleníti piller, dépouiller, saccager, mettre à sac, dévaliser, détrousser , (kolonijo) spolier

pleniti mesto saccager (ali mettre à sac) une ville

počasna vožnja ženski spol die Langsamfahrt, ironično Gondelfahrt
pas za počasno vožnjo die Kriechspur
železnica signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
mesto počasne vožnje železnica die Langsamfahrstelle

pod⁴

1. kam: unter (mizo/stol/most/drevo unter den Tisch/den Stuhl/die Brücke/den Baum)

2. kje: unter (pod mizo/stolom/stopnicami unter dem Tisch/Stuhl/der Treppe); unterhalb (des/von) (kolenom unterhalb des Knies, vrhom unterhalb des Gipfels, mesto leži pod gradom die Stadt liegt unterhalb vom [Schloß] Schloss)

3. koliko: unter, weniger als (pod 50/100 unter 50/100, weniger als 50/100); cena: für weniger als (ni vstopnic pod 200 tolarjev es gibt keine Eintrittskarten unter 200/für weniger als 200 Tolar)

4. kdaj: gegen (pod večer gegen Abend), bei, mit Einbruch (des) (pod mrak bei einbrechender Dunkelheit, bei Dämmerung, mit Einbruch der Dämmerung)

5. naslovom, vodstvom, Marijo Terezijo, obtožbo, pogledi: unter

6.
pod črto in der Fußnote