Franja

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

Kirchenlicht, das, er ist kein Kirchenlicht ni nobena luč

krátek (-tka -o)

A) adj.

1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio

2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo

3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve

kreménski quartzose

kreménska luč quartz lamp

krmn|i¹ (-a, -o)
pomorstvo krmni krov das Achterdeck, Hinterdeck, die Schanze
Heck- (klančina die Heckrampe, die Heckladeklappe, luč das Hecklicht, das Heckfeuer, vrata die Heckpforte, vislice der Heckgalgen)

ksenonka samostalnik
neformalno (avtomobilska luč) ▸ xenonlámpa
Ksenonke na avtomobilih so problematične, ker udeležence v prometu zaslepijo. ▸ Az autók xenonlámpái gondot jelentenek, mivel elvakítják a többi közlekedőt.
Sopomenke: ksenon žaromet, ksenonski žaromet, ksenonska luč

ksenonski žaromet stalna zveza
(avtomobilska luč) ▸ xenon fényszóró
Sopomenke: ksenon žaromet, ksenonka, ksenonska luč

ksenon žaromet stalna zveza
(avtomobilska luč) ▸ xenon fényszóró
Sopomenke: ksenonski žaromet, ksenonska luč, ksenonka

lampada f

1. svetilka:
lampada a petrolio petrolejka
lampada a stelo stoječa svetilka
lampada ad arco obločnica
lampada votiva relig. zaobljubna luč

2. ekst.
lampada a spirito špiritni gorilnik
lampada per saldare spajkalna plamenka

3. pren. vodnik, vzor

4. ekst. knjižno zvezda

5. ekst. plamen

lámpara svetilka; religija večna lučka; oljnati madež (na obleki)

lámpara de acetileno karbidna svetilka
lámpara de alcohol svetilka na špirit
lámpara de arco (voltaico) obločnica
lámpara de bolsillo žepna svetilka
lámpara de gas plinska svetilka
lámpara de magnesio magnezijeva luč
lámpara de minero, lámpara de seguridad rudarska svetilka
globo, tubo de lámpara steklo (cilinder) za svetilko

lampo

A) m

1. blisk (tudi ekst.):
fare lampi e fulmini pren. hudo se zjeziti
lampo fotografico foto bliskovna luč, bliskovka
in un lampo v trenutku

2. pren. preblisk:
lampo di genio genialni preblisk

B) agg. invar. bliskovit:
guerra lampo bliskovita vojna
cerniera lampo, chiusura lampo obl. zadrga na poteg

lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

lanterne sourde (svetilka) slepica
lanterne vénitienne lampijonček
à la lanterne! obesite ga!
lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti

leading² [lí:diŋ] pridevnik
vodilen, glaven, prvi, najvažnejši, odločujoč

leading article uvodnik; ekonomija blago, ki naj privabi kupca
theat leading business glavne vloge
pravno leading case precedenčni primer
pravno leading counsel glavni zagovornik
gledališče leading lady (man) glavna igralka (igralec)
leading light luč v svetilniku; pogovorno vodilna osebnost, množina modri voditelji
navtika leading mark smerokaz
leading motive vodilni motiv (tudi glasba)
glasba leading note vodilni ton
pravno leading question načelno vprašanje
leading rein uzda
leading tone vodilni ton

linquō -ere, līquī (—) (*li-n-qu̯-ō, indoev. kor. leiqu̯ō (pre)puščati; prim. skr. riñcánti puščajo, riṇákti (iz)pušča, gr. λείπω (za)puščam, λιμπάνω puščam, λοιπός zapuščen, (za)ostal, lat. re-liquus, lit. lìkti puščati, lìktas = λοιπός, stvnem. līhan = nem. leihen) večinoma pesn. =

1. kje pustiti (puščati): herum in obsidione, lupos apud oves Pl.

2. v kakem stanju pustiti (puščati); s predik. acc.: serpentem seminecem in saxo liquit viator V., nil inausum l. V. ne izogniti se nobeni nevarnosti, quid infactum nefasti liquimus? H., nil intemptatum nostri liquere poëtae H.

3. zapustiti (zapuščati) = za seboj pustiti (puščati): linquam vacuos cultoribus agros Lucan., l. sui monumentum insigne periculi Val. Fl.

4. prepustiti (prepuščati); z dat.: socios ignotae terrae V., regimen magistro Sen. tr., linque me meae menti Sil., ista curae medenda linquite meae Stat.; preg.: ventosae l. promissa procellae Cat. v burjo (veter) govoriti obljube = ne izpolniti obljub (prim.: verba ventis dare O.).

5. brezos. linquitur preostaja, ostane (še); z ut: linquitur, ut totis animantibus adsimulentur Lucr.; z inf.: vix cernere linquitur undas Sil.

6. zapustiti (zapuščati) = pustiti (puščati) kaj, oditi (odhajati) od kod: Troiam urbem Naev. fr., terram eam, urbem Ci., classes et litora linquens V., linquenda tellus H., l. limina Pr.; poseb. o omedlelih: act. me linquit animus Sen. tr. ali samo animus linquit Cu., linquente animo Cu., animum linquentem revocare Cu. zavesti (zavedeti) se, zbuditi se iz nezavesti; v pass. linqui animo ali samo linqui (= gr. ἀποψύχειν) onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: linqui animo solebat Suet., linquor et ancillis excipienda cado O.; o umirajočih: l. lumen Pl., V. (prim.: λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) zapustiti (zapuščati) luč sveta = umreti (umirati), lumina qui lincunt (= linquunt) moribundi particulatim Lucr., tako tudi: l. dulces animas V., linquente spiritu ac sanguine moribundus procubuit Cu.; o abstr.: nec Poenum liquere doli Sil. — Star. soobl. līquō -ere: Atilius (komediograf).

Opomba: Star. inf. pr. linquier (= obliquārī) Acc. fr., ni sor. z linquere, ampak iz nekega kor. *leīqu̯-, *līqu̯- upogibati in sor. z oblīquus, līmus¹ 3, līmes.

lúčca (-e) f

1. dem. od luč luce debole, fioca; lumicino

2. bot.
kalcedonijska lučca licnide (Lychnis chalcedonica)

lúčka (-e) f

1. dem. od luč luce, luce fioca, lume:
lučka kresnice il lume della lucciola
strojn. kontrolna lučka luce di controllo

2. bot. achenio (del soffione), pelo, soffione

3. pog. (sladoled na palčki) gelato da passeggio

Lumen, das, lumen; figurativ kein großes Lumen sein ne biti posebna luč

luminous [l(j)ú:minəs] pridevnik (luminously prislov)
bleščeč, sveteč, svetlikav, žareč
figurativno sijajen
figurativno jasen, razumljiv

luminous dial svetlikava številčnica
fizika luminous energy svetlobna energija, luč
fizika luminous flux svetilni tok
a luminous future sijajna prihodnost
luminous ideas jasne zamisli

lútajūćī -ā -ē bloden, blodeč: -e svjetlo (svetlo) blodeča luč (nad močvirjem, nad vodo); lutajući živac gl. lutač

magaesium [mægni:ziəm] samostalnik
kemija magnezij

magaesium light magnezijeva luč