Franja

Zadetki iskanja

  • captātiō -ōnis, f (captāre)

    1. prijemanje, lovljenje, grabljenje, teženje za čim, hlastanje po čem: Q., verborum Ci. besedolov, dlakocepstvo, testamenti Plin. lov na dediščino.

    2. v jeziku gladiatorjev prevarljiv udarec, nepravi udarec, prevara: Q.
  • carrera ženski spol tek, dir, tekma v teku, dirka; tekališče, dirkališče; (deželna) cesta, ulica, drevored, aleja; pot, vožnja s kočijo; preča; poklic, kariera, stroka; način življenja; sredstvo

    carrera de árboles drevored
    carrera ciclista kolesarske dirke
    carrera comercial trgovska kariera
    carrera de esquíes smučarske tekme
    carrera de galgos lov s hrti
    carrera con obstáculos, carrera de campanario tek čez zapreke
    carrera de oficial častniška kariera
    carrera de patines drsanje
    carrera a pie tekmovanje v teku
    carrera del sol sončna pot
    hombre de carrera intelektualec
    a carrera abierta (tendida), a la carrera v polnem teku
    mujer de carrera pocestnica
    de carrera zelo hitro, prenagljeno, nepremišljeno
    partir de carrera lahkomiselno se lotiti dela
    seguir la carrera študirati (stroko)
    entrar por carrera ukloniti se okolnostim
    hacer carrera napraviti kariero, napredovati (v življenju, poklicu)
    tomar carrera zalet vzeti, pognati se
    carreras de caballos konjske dirke
  • cazar [z/c] loviti, na lovu biti; goniti, preganjati; uloviti, ujeti

    ir a cazar iti na lov
    cazar a espera, cazar en puesto na (lovsko) prežo iti
    cazar a lazo loviti z zanko
    cazar en vedado loviti v prepovedanem lovskem revirju
    cazar al vuelo sestreliti v letu
  • cenén (-a -o) adj.

    1. a buon mercato, a buon prezzo

    2. pren. pejor. plateale, banale:
    lov za cenenimi učinki ricerca di effetti plateali
    cenen umetnik pompiere
  • cerf [sɛr(f)] masculin jelen

    les bois du cerf jelenovo rogovje
    chasse féminin au cerf lov na jelena
    le cerf brame, fraye, paît jelen ruka, se goni, se pase
    cerf dix-cors jelen deseterak (6, 7 let)
  • cervus -ī, m

    1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

    2. pren.
    a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
    b) opornik vinske trte: Tert.
  • chiōccolo m

    1. čivkanje, žvižg (kos, ščinkavec)

    2.
    caccia col chioccolo lov na ptice s piščalko

    3. klokotanje
  • ciervo moški spol jelen

    ciervo volante rogač
    cazada de ciervo lov na jelene
  • contre-pied [-pje] masculin (lov) napačna sled, po kateri gredo psi; popolno, diametralno nasprotje

    ma théorie est le contre-pied de la tienne moja teorija je popolnoma nasprotna tvoji
    prendre le contre-pied napraviti ravno nasprotno, (lov) iti po napačni sledi
    prendre un adversaire à contre-pied (sport) presenetiti, zmesti nasprotnika s tem, da pošljemo žogo na drugo mesto, kot jo pričakuje
  • cōpiōsus 3, adv. (cōpia)

    1. obilen, bogat, imovit, premožen: victus Ci., cibus Cels., Ap., lacrimae Cu., aqua bona et c. Plin. iun. (o vodovodu), domus Ph. bogato opremljena, patrimonium amplum et copiosum ali lautum et copiosum Ci., celebris urbs et c., urbes locupletes et copiosae Ci., provincia copiosior Auct. b. Alx., oppidum copiosissimum C., agri copiosissimi Hirt. prebogata, copiosissimum genus venandi Plin. iun. zelo bogat lov, copiosa via N. ki drži skozi bogate krajine, c. stativa L., c. cornu Petr. rog izobilja, pastum large et copiose comparare Ci., senatorum urna copiose absolvit Ci. ep. z veliko večino, exit sanguis ex ore interdum etiam copiose, frigidam aquam copiose praestare, copiosius vinum bibere ali vino uti Cels., sponte nascuntur (bulbi) copiosissime in Balearibus Plin.; (o osebah): quae mulier ante hunc quaestorem copiosa plane et locuples fuit Ci., opulenti homines et copiosi Ci., domus (rodbina) copiosa Plin. iun., hostis copiosissimus Suet., Eutr. kaj dobro z živežem preskrbljen.

    2.
    a) z ad dovolj bogat za kaj: quamquam erat provincia minime copiosa ad alendos exercitus Auct. b. Alx.
    b) z abl. bogat s čim, česa, obilujoč, (dobro) založen s čim: tu agris, tu aedificiis, tu argento, tu familiā, tu rebus omnibus ornatus et copiosus sis et dubites … ? Ci., Bruttedium artibus honestis copiosum … festinatio exstimulabat T., Arion grandi pecunia et re bona multa copiosus Gell., oppidum copiosum re cibaria Gell., vinea compluviata copiosior vino Plin.
    c) z a(b) bogat od česa, po čem: copiosus a frumento locus Ci. ep.

    3. pren.
    a) (o jeziku, govoru in govorniku) bogat, besedljiv, gostobeseden, mnogobeseden, zgovoren, obširen, na široko razpreden, misli poln: lingua, disputatio Ci., oratio Ci. obširen, sermo, senatus consultum Plin. iun., loquacitas Q., homo Ci., vir L., vir c. in dicendo Ci., Plin. iun., c. homo ad dicendum, orator copiosior et melior Ci., oratores copiosiores Q., Hortensius homo copiosissimus Ci. kaj spreten govornik, copiose Sosippus dixisse dicitur, copiose loqui ali defendere causas reorum, copiose laudatur Apronius Ci., copiose tractare aliquid Q., causam copiosissime disputare Ci. ali copiosissime defendi Cu. zelo obširno; (o snovi) jedrnat, bogatega jedra: materia Plin. iun., copiosa rerum varietas Ph.
    b) darovit = zelo nadarjen, mnogoveden, preučen, obsežnega znanja: ingenium facile et c. Q., ingenium facile, copiosum, suave Lact., ingenium copiosissimum Plin. iun.
  • cub1 [kʌb] samostalnik
    mladič (zlasti zveri)
    figurativno novinec, začetnik; skavtski naraščajnik

    unlicked cub zelenec
    cub hunting lov na mlade lisice
  • curée [küre] féminin drobovje divjadi, ki ga po lovu vržejo psom; razdelitev drobovja psom; (figuré)

    curée des places lov, gonja za (dobrimi) službami
    âpre à la curée dobičkaželjen, grabežljiv, častihlepen
  • čarodéj; čaróvnik, čaróvnica mago m ; encantador m , -ra f ; hechicero m , -ra f ; brujo m , bruja f

    lov na čarovnice caza a las brujas
  • čarovnic|a ženski spol (-e …) die Zauberin (tudi figurativno), Zaubrerin; (coprnica) die Hexe
    preganjanje čarovnic die Hexenjagd
    sežiganje čarovnic/ sežig čarovnice die Hexenverbrennung
    zborovanje čarovnic der Hexensabbat
    lov na čarovnice die Hexenverfolgung (tudi figurativno)
    vera v čarovnice der Hexenglaube
  • čarovnica samostalnik
    1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, boszorka, vasorrú bába
    hudobna čarovnica ▸ gonosz boszorkány
    stara čarovnica ▸ vén boszorkány
    Sopomenke: coprnica

    2. (ženska, obtožena čarovništva) ▸ boszorkány
    lov na čarovnice ▸ boszorkányvadászat, boszorkányüldözés
    sežigati čarovnice ▸ boszorkányt éget
    sežiganje čarovnic ▸ boszorkányégetés
    preganjanje čarovnic ▸ boszorkányüldözés
    procesi proti čarovnicam ▸ boszorkányperek

    3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ szipirtyó, banya, csoroszlya
    stara čarovnica ▸ vén szipirtyó
    Ej, ej, stara čarovnica je prinesla hrano. ▸ Ajaj, a vén szipirtyó megérkezett az étellel.
    Oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice". ▸ Apám még idős és megözvegyült korában is jobban örült, ha fiatal és ápolt nők voltak körülötte, és nem valami „elhanyagolt csoroszlyák”.
    Sopomenke: babura, coprnica, zlobnica

    4. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány
    Nekateri pravijo, da je farmacevtka, drugi, da je čudodelka, tretji pa jo imajo za navadno čarovnico in prevarantko. ▸ Egyesek szerint gyógyszerész, mások szerint varázsló, megint mások szerint csak szimplán boszorkány és szélhámos.
    Sopomenke: coprnica
  • čaróvnica witch, sorceress, enchantress

    lov na čaróvnice (figurativno, politika) witch-hunt
    lovec na čaróvnice politika witchhunter
    loviti čaróvnice politika to witch-hunt
  • čaróvnica (-e) f

    1. strega; maga; publ.
    lov na čarovnice caccia alle streghe

    2. pejor. strega
  • človek1 [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

    1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

    2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

    3. mož, možak, osebnost: der Mann
    biti mrtev človek ein toter Mann sein
    človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
    človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
    človek leta der Mann des Jahres
    mali človek der kleine Mann
    pravi človek der Richtige, der richtige Mann
    primeren človek der geeignete Mann
    človek z ulice der Mann von der Straße
    človek v morju! Mann über Bord!
    |
    Bog-človek der Gottmensch
    pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
    človek božji! Menschenskind!
    živ človek (ne/ni) keine Seele
    bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
    genetika človeka die Humangenetik
    greh prvega človeka der Sündenfall
    namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
    spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
    tip/vrsta človeka der Menschenschlag
    človeka vreden menschenwürdig
    človeka nevreden menschenunwürdig
    človeku podoben menschenähnlich
    človeku podobna opica der Menschenaffe
    lov na človeka die Menschenjagd
    nauk o človeku die Menschenkunde
    predstava o človeku das Menschenbild
    človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
    kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
    vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
    storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
    človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
    čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
    obleka naredi človeka Kleider machen Leute
    človek človeku volk homo homini lupus
  • čóln boat; canoe; sloop; šport sculler, skiff, (na vesla) wherry

    čóln na vesla rowing boat, ZDA rowboat
    športni čóln sporting boat
    majhen čóln dinghy
    motorni čóln motorboat
    platnen, zložljiv čóln folding canoe, collapsible boat
    plitek, ploščat čóln punt, (za lov na divje race) gunning punt
    velik čóln barge
    velik in odprt čóln launch
    torpedni čóln torpedo boat
    reševalni čóln lifeboat
    ribiški čóln fishing boat
    gumijast čóln rubber dinghy, rubber boat
    drog (kavelj) za odrivanje ali privlačenje čólnov boathook
    izlet s čólnom boat trip, boating party
    vožnja s čólnom boating, arhaično boatage
    izposojevalnica čólnov boat hire (business)
    voziti se s čólnom to go boating, to boat
    prevažati kaj s čólnom to carry (ali convey ali transport) something by boat
  • deep-sea [dí:psí:] pridevnik
    globokomorski

    deep-sea fishing lov na odprtem morju