Franja

circumvāllō -āre -āvī -ātum

1. krog in krog z okopom obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati): duas turres constituit, nam circumvallare loci natura prohibebat C., c. Pompeium Ci., hostes L.

2. pren. obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati): Cl., tot res repente circumvallant Ter., c. locum duobus sulcis Col., paradisum igni Lact.

colligō (conligō) -ere -lēgī -lēctum (cum in legere)

1. zb(i)rati, nab(i)rati, pob(i)rati kaj
a) z roko: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., sarmentis virgultisque collectis C., coll. vasa ex tuguriis, sarcinas S., vivas serpentes N., flores O., uvas de vitibus O., habenas V. vse skupaj prijeti, nategniti, venena Cat., ossa Tib., reliquias (corporis) Suet.
b) sploh na en kraj spraviti (spravljati), v eno točko zgrniti (zgrinjati), skupaj da(ja)ti, zb(i)rati, nab(i)rati: pecuniam H. kopičiti, collectus humor V. nabrana mokrota, veremur, nox pluviam ne colligat V. da prinese dež, coll. pluvias aquas Q., collectae ex alto nubes V. iz morja nabirajoči se oblaki, collectae nubes V. zgoščene megle, gosti oblaki, sunt, quos curriculo pulverem Olympicum collegisse iuvat H. ki jih veseli dvigati olimpski prah, pulvis turbine collectus H. od vrtinca dvignjen; pesn.: coll. pallium Pl., sinum nodo Cu. ali sinūs fulvo in nodum auro V. gube nabrati v vozel, capillos sparsos in nodum coll. O. zviti v vozel, tako tudi (z refl. pomenom in grškim acc.): nodo sinūs collecta fluentes V. povzemši v vozel … ; coll. togam Mart. nabrati, nase potegniti, arma coll. V. jadra zviti; poseb. voj.: vasa colligere posodje pob(i)ra-ti = pripraviti (pripravljati) se na odhod: ille ex Sicilia castra commoverat et vasa conlegerat Ci., iussis militibus vasa silentio colligere L. Pogosto o ljudeh (v naglici) zb(i)rati, nab(i)rati, zgrniti (zgrinjati): omnibus ex terris homines audaces conlegerat Ci., ex agris ingentem numerum perditorum hominum conlegerat Ci., exercitum … contemno conlectum ex senibus desperatis Ci., omnes undique copiae colligendae Ci., c. milites Ci., Vell., milites a fuga Ci. ali reliquos e fuga N. združiti se na enem kraju, manum N., L., naves in unum C., pubem V., dispersos Cu., hostes Sil. prisiliti, da se zberejo, conquisitum et collectum vulgus T. na enem kupu zbrana ljudska množica; pogosto refl. zb(i)rati se: Sil., sui colligendi facultatem hostibus non dedit C. ni dal priložnosti, da bi se spet združili, c. se in aciem Auct. b. Afr., se in orbem c. L. ali tudi samo orbem colligere L. v krog stopiti; od tod med.: in aestuaria collecti C. v močvarah zbrani, collectos in orbem … proturbant T.; pesn. z dat. finalis: collecti exsilio O. zbrani na beg.

2. occ.
a) stisniti (stiskati), skrčiti (skrčevati), zvi(ja)ti: revertentes ignes c. V. vidne roglje dobivati (o mesecu), in clipeum turbatos colligit artus Stat., seque in sua colligit arma V. se prihuli pod svojim ščitom, Aeneas … se collegit in arma V., collectus in arma Sil., neque … in spiram tractu se colligit anguis V. in se ne zvija v kolobar, alitis in parvae … collecta figuram V. skrčena, in tenues humilem te colligis umbras Pr., collecto corpore Sil., apicem collectus in unum … vertex O. zožen.
b) z oviranjem nazaj potegniti (potegovati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), (gibanje) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati): equos O., hastas T., gressum, gradum Sil., acria viscerum Plin.
c) z zgoščevanjem skrčiti (skrčevati), zgostiti (zgoščevati): aliquid pane Plin., colligi in pilulas Plin.; subst. neutr. pl.: collecta cum melle Cels.

3. pren.
a) zb(i)rati, preisk(ov)ati, sestaviti (sestavljati): argumenta Ci., animo calamitates civitatum Ci., diu conlecta vis improborum Ci., ex urbanis sermunculis haec esse conlecta Ci., c. omnes causas Hirt., vires ad agendum L., robur V., quaedam collecta edere Q.
b) pridobi(va)ti, zadobi(va)ti, doseči, kaj slabega nakopa(va)ti komu, poseb. sebi, vzbuditi (vzbujati) kaj pri kom: Corn., benevolentiam civium blanditiis c. Ci., gratia aetatis flore conlecta Ci., ut ex eo crudelitatis invidiam conligam Ci., repente collectam auctoritatem tenebant Ci., habet existimationem multo sudore collectam C.; pesn.: c. iram H. razjeziti se, odium O. v sebi nabrati, colligit os rabiem O. obraz se navzame togote, rabies edendi ex longo tempore collecta V. požrešnost zaradi dolgotrajnosti (= že davno) do besnosti narasla, rabies libidine perditorum collecta Petr., quarta hora sitim colligit V. vzbuja žejo, užeja, sitim ab aestu c. O. užejati se, frigus collegisse H. mraza navzeti se, premrzovati.
c) refl. okrepiti se, opomoči se (si), oddahniti se (si), zbrati se: ut se ex timore colligerent C., nos illi spatium ad sese conligendum dedisse Ci.; tudi: mentem c. O., Cu. k sebi priti, zavedeti se, animum (animos) c. L. zopet se ojunačiti.
č) kaj s sklepanjem razb(i)rati, premotriti, razmišljati, skleniti (sklepati) o čem iz česa; abs.: c. mendose Pers.; z acc.: omnia bella civilia Ci., sparsa argumenta Q. povze(ma)ti, inde paucitatem hostium colligunt L. sklepajo na majhno število, c. res Romanas per ordinem temporum Eutr.; pogosto z ACI: colligit haec pueris et mulierculis esse grata Ci., ex quo colligi potest Corvinum audiri potuisse T.; pesn. v pass. z NCI: colligor ex ipso dominae placuisse sepulchro O. se da sklepati, da sem jaz … ; z odvisnim vprašanjem: ut (kako) natura hoc imperet, sic collige mecum H., haec insania quantas virtutes habeat, sic collige H., experimento facile colligitur, utrum … an non … Cels.; s quod: quam sit assidua fortunae comes invidia, etiam hoc colligi potest, quod fuere, qui … Vell.; occ. računati, preračuna(va)ti: mensuram orbis terrae Vitr., CXX anni ab interitu Ciceronis in hunc diem colliguntur T. se da našteti. — Od tod adj. pt. pf. collēctus 3 strnjen, skrčen, omejen, kratek, kratek in jedrnat: astrictum et collectum dicendi genus T., cupio ad pauciora me coërcere, tanto beatior futurus, quanto collectior Ap., collectus habitus est illi Tert., tempus collectius Tert.; subst. neutr.: tempus in collecto est It. Adv. collēctē v splošni obliki, na splošno, vsevprek govoreč: dicere aliquid, ponere Non.

Opomba: Vulg. pf. collēxī: Eccl.

compas [kɔ̃pa] masculin šestilo; marine, aéronautique kompas; familier nogé, kraki; poétique eksaktne znanosti

en compas (figuré) razkrečenih nog
allonger le compas delati dolge korake
avoir le compas dans l'œil dobro (iz)meriti z očesom
décrire, tracer un cercle au compas narisati krog s šestilom
faire tout par règle et par compas (figuré, familier) biti zelo natančen
naviguer au compas pluti s pomočjo kompasa

cōnsistō -ere -stitī (—)

A. intr.

I.

1.
a) sprva samo o množinskih pojmih (kakor kaže predlog) = skupaj stopiti (stopati), sestopiti (sestopati), skupno ustopiti (ustopati) se kam, namestiti (nameščati) se, postaviti (postavljati) se, v logičnem pf. = skupaj stati: iusserunt pronuntiare, ut (milites) in orbem consisterent C. da se naj postavijo v krogu, da naj stopijo v krog, hi proximi constitere L., (complures) circa eum constiterunt Cu., constitit in digitos extemplo arrectus uterque V., ubi constiterunt hinc Thisbe, Pyramus illinc O.; (o kolekt. pojmih): tota in illa contione Italia constitit Ci. se je sešla; occ. voj. skupaj postaviti (postavljati) se, položaj zavze(ma)ti, namestiti (nameščati) se: legionis nonae et decimae milites in sinistra parte acie constiterant C. so se bili postavili v bojno vrsto, so stali v bojni vrsti, sine ducis operā (copiae) sic ordinatae consistebant N., proximi cornibus constiterunt regii equites L.; (o ladjah): naves profectae ex portu nostris adversae constiterunt C.
b) (potem o posamezniku) α) = kam stopiti (stopati), ustopiti (ustopati) se, postaviti (postavljati) se, nastopiti (nastopati), v logičnem pf. = stati: ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi facultas dabatur C., post acer Mnestheus adducto constitit arcu V., constiterat quocumque modo (Argus), spectabat ad Io O., in scaena vero postquam solus constitit Ph. (o glumaču), c. cum aliquo Petr. (o gladiatorju), consistens inter fratres medius Suet. β) jur. na sodišče priti, pred sodiščem nastopiti (nastopati) kot priča: loco testis c. Val. Max.; pogosteje kot tožnik = potegovati se na sodišču za svojo stvar, pravdati se: ad horam Q., cum matre Sen. ph., cum debitoribus, adversus dominos, in iure Icti. — Kje? (pesn.) s samim abl. (loci): c. loco O., conveniunt populi … consistuntque iugis O., mediā consistit arenā V.; s praep.: c. in collibus, in muro, in porta C., constitit in medio O., c. in limine domus suae Cu., in ponte sublicio Val. Max., ad mensam Ci., ad signa C., ad Alliam L., ad aras O., puer constitit ante deam O., c. ante vestibulum regiae Cu., sub muro C., pro (pred) castris S., cum constitissent inter duas acies L., c. supra ripam stagni O. (o pticah).
c) pri kockanju pasti (padati) (o kockah): quadringentis talis centum Venerios non posse casu consistere Ci.
č) pren. α) stopiti (stopati) na stran koga, pristopiti (pristopati) h komu, ujemati se kom, zlagati se s kom: videsne Zenonem tuum cum Aristone verbis consistere, re dissidere Ci. β) postaviti (postavljati) se v razpravo s kom, spustiti (spuščati) se v sporni razgovor s kom, razpravljati, razgovarjati se, prerekati se s kom: de aliqua re, cum aliquo de aliqua re, adversus aliquid Eccl.

2. pren. (o abstr. in stvareh)
a) nastopiti (nastopati) = nasta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, (z)goditi se, obsta(ja)ti, uveljaviti (uveljavljati) se, obveljati: Varr., Cels., Plin., ubi cetera maleficia consistunt Ci., in quo (viro) non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., ut, unde culpa orta esset, ibi poena consisteret L., sunt certi denique fines, quos ultra citraque nequit consistere rectum H., non in te quoque constitit idem exitus O.
b) sestavljen biti iz česa, stati, sloneti, temeljiti na čem, opirati se na kaj; z in in abl.: maiorque pars victus eorum in lacte, carne, caseo consistit C., vita omnis in venationibus atque in studiis rei militaris consistit C., cum omnis Gallicis navibus spes in velis armamentisque consisteret C., spes omnis consistebat Datami in se locique natura N., cum in eo salus et vita optimi cuiusque, libertas populi Romani dignitasque consisteret Ci., tibi certe confitendum est causam perniciosissimi belli in persona tua constitisse Ci., doleo, cum res publica inmortalis esse debeat, eam in unius mortalis anima consistere Ci., in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci.; z e(x): e quibus haec rerum summa consistit Lucr., reliquae (legiones) ex fugitivis consistebant Auct. b. Hisp.; z drugimi praep.: in his quoque causis … quaestio inter utile atque honestum consistet Q., facetum quodque non tantum circa ridicula opinor consistere Q.; s samim abl.: Lucr., Q., ita exiguo tempore magnoque casu totius exercitus salus constitit C.

II.

1. (o osebah) ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, osta(ja)ti, obsta(ja)ti, mirno stati: Pl., Suet., ubi ad ipsum veni diverticulum, constiti Ter., si ludius constitit aut tibicen repente conticuit Ci., cum hoc consistit, hunc amplexatur Ci., neque is consistens in loco, sed inambulans Ci., viatores etiam invitos consistere cogunt C., misere discedere quaerens ire modo ocius, interdum consistere H., constitit hic V., huc ubi pervenit, constitit ante domum O., c. citra limen foresque O., limine constiterant O., Hypsipyle vacuo consistit in thalamo Pr., iumenta … in quadam valle constiterant Cu., quocumque constiti loco, ibi cogitationes meas tracto Sen. ph. koder hodim in kjer stojim, egressi tecta consistimus Plin. iun.; brezos.: ista, quae spectantur, ad quae consistitur Sen. ph.; pren.: ipsa mihi veritas manum inicit et paulisper consistere et commorari cogit Ci., in hoc igitur campo cum liceat oratori vagari libere atque, ubicumque constiterit, consistere in suo Ci., c. non eodem loci prae ardore Suet. (o govorniku), c. in uno nomine, in sententia, in singulis Ci., consilium constitit Ci. sklep stoji trdno, sklep je trden.

2. occ.
a) ustaviti se, v logičnem pf. = trdno stati: c. in arido C., naves tutius consistunt in vadis C. se usidrajo, in fluctibus consistendum erat C., si prohibent consistere vires O.; pren.: quales cum vertice celso aëriae quercus … constiterunt V. stoje trdno ukoreninjeni, nullo in loco, nulla in persona stabilibus nixa radicibus consistunt Val. Max. se ne vežejo trajno na noben kraj, se trajno ne drže nobenega kraja.
b) voj. ustaviti (ustavljati) se kje, utaboriti se, počivati: Hirt., Auct. b. Afr., reliquos in fugam coniciunt neque consistere patiuntur C., c. ad medium fere spatium C., (in) locus, ubi constitissent C. kjer so se bili utaborili, kjer zdaj taborijo, consistit a fuga (po begu) Romana acies L., agmen nec progredi nec consistere audet Cu.; tudi = (trajno) ustaviti (ustavljati) se, trdno ustaviti se: cum (Pompeius) constiterit et timere desierit Balbus in Ci. ep., ne consistere possit in Italia Antonius, dabo operam Brutus in Ci. ep., (Antonius) non mehercules horam constitisset Plancus in Ci. ep.; pren. (o govorniku): confiteor … me consistere in meo praesidio sic, ut non fugiendi hostis, sed capiendi loci causā cessisse videar Ci.
c) (o potnikih, ubežnikih, pregnancih) kje ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, (po)muditi se: in quibus (oppidis) consistere praetores et conventum agere soleant Ci., qui … Romae post quaesturam illam nefariam vix triduum constitisset Ci.; (poseb. o ladjah in mornarjih) = kje obstati, pristati, zasidrati se: c. in portu L., naves contra Lissum in ancoris constiterunt C., ipse ad ancoram una nocte constitit C.
č) kje trajno ustaliti se = nastaniti se, naseliti se, udomačiti se: Sen. ph., (nemo) prope audet consistere C., cives Romani negotiandi causā ibi constiterunt C., c. in agris Cadurcorum Hirt., petit Latio consistere Teucros V., c. in Aoniā O., nec tamen hāc profugum consistere Pelea terrā fata sinunt O., c. in ea sede Cu., Uticae Val. Max.; poseb. kot trgovec kje imeti stojnico, prodajati: c. in taberna Varr., ede, ubi consistas Iuv.

3. pren.
a) α) osta(ja)ti pri čem (v kakem stanju), držati se česa: c. intra professionem suam Cels., maledictum, quod intra verba constitit Ps.-Q., at C. (= Gaius) eiusque posteri … in equestri ordine constiterunt usque ad Augusti patrem Suet. β) obsta(ja)ti = bivati, biti: sine agri cultoribus nec consistere mortales nec ali posse manifestum est Col.
b) ustaviti (ustavljati) se, obtičati, zasta(ja)ti: vel concĭdat omne caelum omnisque natura consistat necesse est Ci., Ixionii cantu rota constitit orbis V., iaculum … medio spinae curvamine fixum constitit O., illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. viseti, oculus consistit Cels., inanes nuces in summo humore consistere Petr. da se drže..., da ostanejo v...; (o tekočinah) ustaviti se, zasta(ja)ti = teči prenehati, otrdeti, strditi se: neque sanguis ullo potis est pacto profluens consistere Enn. ap. Ci., tandem constitit sanguis Cu., ut, si pluerit, non consistat aqua Varr., quin rapidum placidis etiam mare constitit undis Tib., neque enim consistere flumen nec levis hora potest O., ter frigore constitit Hister O. je zamrznil, frigore constitit unda O., cum iam perfecte mustum deferbuit et constitit Col. se je usedel; occ. medic. α) zgostiti se: album ex ovo cum rosa (z rožnim oljem) mixtum, adiecto, quo facilius consistat, contritae rosae pulvere Cels. β) (o želodcu, trebuhu) nehati bljuvati oz. nehati liti (driskati), odnehati, umiriti se: stomachus, alvus, ventriculus consistit Cels.; pituitae cursus (izločanje sluzi) consistit Cels., tanta me διάὀῥοια arripuit, ut hodie primum videatur consistere Ci. ep.
c) nehati, preneha(va)ti, odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se: cum febris augeatur, consistat, decedat Cels., morbus increscit, consistit, minuitur Cels.; omnis familiae causa consistit tibi Pl., si infinitus forensium rerum labor … aetatis flexu constitisset Ci., consistere usura debuit, quae erat in edicto meo (v mojem razglasu dovoljeno obrestovanje) Ci. ep., omnis administratio belli constitit C., cum ad Trebiam terrestre constitisset bellum L., infracta constitit ira O. se je polegla; occ. umiriti se, pomiriti se, pobrati se, k sebi priti: ita ..., uti neque mens neque vox neque lingua consisteret Ci., religiones violatae … consistere eius animum sine furore … non sinunt Ci., neque enim patrius consistere mentem passus amor V.; enalaga o osebi sami: neque mente nec lingua neque ore c. Ci. ep., tranquillo animo, quietā mente c. Ci. v duši pobrati se in se pomiriti.
č) (metafora iz rokoborbe) ustopiti se, vzdrž(ev)ati, držati se, trdno stati, obveljati, veljavo pridobi(va)ti si; (o govorniku): minimeque in lubrico versabitur (orator) et, si semel constiterit, numquam cadet Ci., c. in hac causa, in forensibus causis, contra vos in contione Ci., in dicendo Ci. govor izvršiti, ubi sensi me in possessione(m) iudicii ac defensionis meae constitisse Ci., vix singulis aetatibus binos oratores laudabiles constitisse Ci. da sta se … dokopala do ugleda; (o obtožencu): verbo quidem me superabis ipso iudice, re autem ne consistes quidem ullo iudice Ci., spes est et hunc miserum … aliquando tandem posse consistere Ci., Pisonem consulem nulla in re consistere sum passus Ci.; (o pravdi sami): quia magistratus aliquis reperiebatur, apud quem Alfeni causa consisteret Ci.; (o tistem, ki se bori z usodo): nec tamen tradidisti te, subsiluisti et acrior constitisti Sen. ph., attolle animum, adversus formidata consiste Sen. ph.

B. trans. (zelo dvomljivo) = constituere ustanoviti, določiti (določati): vitam c. tutam Lucr., coniciendae consistendaeque causae gratiā Gell.

continuō -āre -āvī -ātum (continuus)

I.

1. pritakniti (pritikati), stakniti (stikati), prisnovati (prisnavljati), sklopiti (sklapljati), (z)vezati, zvrstiti (zvrščati): c. scuta inter se L., binas aut amplius domos c. S. drugo ob drugi graditi, quā (domo) Palatium et Maecenatis hortos continuaverat T., dein pons continuatus (est) T. se je dogradil; pesn.: in quā (tabelā) vicisse est continuasse suos (lapillos) O. svoje (tri kamenčke) zvrstiti; pogosto med. pritakniti se, stakniti se, skupaj držati se, zdržema teči, pt. pf. continuātus 3 tudi zdržema tekoč, zdržen, zvezen, celoten, nedeljen: atomi cohaerescunt inter se et aliae alias apprehendentes continuantur Ci., priusquam continuarentur hostium opera L. preden bi se utrdbe krog in krog sklenile, tauri solent diversi assistere clunibus continuati Varr. tesno z ledji drug za drugim stikajoč se, fecerisne ante rostra pontem continuatis tribunalibus? Ci., divinus et continuatus spiritus Ci., omni naturā cohaerente et continuatā Ci.; z dat. pritakniti (pritikati) kaj čemu, stakniti (stikati) kaj s čim; act.: lateri c. latus O. pritisniti (pritiskati) k …; pass.: ut neque … aedificia moenibus continuarentur L. da se ne bi … poslopja gradila tik do obzidja; med.: (aër) et mari continuatus et iunctus est Ci. se stika … z morjem, alicui montibus continuata videntur nemora Cu. da se pritikajo, Suionibus Sitonum gentes continuantur T. Sujonov se dotikajo, s Sujoni mejijo; pren. stakniti (stikati), (z)vezati: continuare verba, verba verbis aut nomina nominibus Q., plura continuata verba Ci., continuata coniunctaque verba Ci., verbis continuandis vocem quoque iungere oportet Corn.

2. occ.
a) zdržema nadaljevati, razširiti (razširjati), zaokrožiti (zaokroževati) svoje zemljišče z nakupom sosednjih: tellus hinc ardua celsos continuat colles Lucan., c. agrum, fundos, iugera Ci., agros H., ingens cupiditas agros continuandi L.; pesn.: si Mygdoniis regnum Alyattei campis (abl.) continuem H. če bi Aliatovo kraljestvo nadaljeval z migdonijskimi poljanami = če bi (bogati) Lidiji pripojil (tolsto) Frigijo.
b) isti predmet nepretrgoma ponavljati, nadaljevati: dochmius iteratus aut continuatus Ci. —

II. pren.

1. (časovno) nadaljevati, ne prenehati, ne prekiniti, drugo za drugim delati; privrstiti (privrščati), prisnovati (prisnavljati) kaj čemu, med. neposredno slediti ali nastopiti (nastopati) za čim, vrstiti se: Suet., cursitat hospes continuatque dapes H. prinaša jed za jedjo, c. tres siseres edendo Plin. zapored jesti, militiam, hiemando bellum L., pacem T., dies noctesque potando H. dan in noč popivati, dies theatro T. več dni zapored v gledališču sedeti, imperium et scelera T. (še) nadalje vladati in hudodelstva početi, solitam reverentiam in populum Romanum T., segnem Nomium fortemque Mimanta continuat ferro Stat. poseka zapored z mečem, continuata motio Ci. neprekinjeno, continuatum iter, opus C., continuatum incendium L. neprestan, continuata funera L. skoraj zaporedni pogrebi, continuatus labor Cu.; z dat.: c. transcendendo media summa (najvišja mesta) imis L., ei (sc. aedilitati) praeturam Vell.; med.: paci externae continuatur discordia domi L., aliis somno mors continuata est L., alterius mors somno continuata est Sen. ph., hiemi continuatur hiems O., cum damna damnis continuarentur T.; brez dat.: ubi tantum luctūs continuatur Ci. kjer se venomer kopiči toliko žalosti, si febris continuatur ali (act. intr.) continuat Cels. če traja, če ne preneha.

2. occ.
a) (o oblastniku) službo še naprej opravljati, svoj uradni posel še naprej vršiti (izvrševati), ostati v službi še naslednje leto: magistratum S., Fabius continuat consulatum L., c. alterum ali undecimum consulatum Vell., tribunatum Vell.
b) (o ljudstvu ali starešinstvu) podaljš(ev)ati komu oblastništvo še za eno leto, potrditi koga v službi še za eno leto: c. alicui consulatum, tribunatum L., alicuius honorem (častno službo) Val. Max.; v pass.: Philopoemeni continuatur magistratus L., dantur imperia et continuantur Ci., ne maximum imperium in una familia continuaretur Val. Max. da ne bi … leto za letom ostalo. — Od tod

1. adv. pt. pr. continuanter v nepretrgani vrsti, zdržema, zapovrstjo: Eccl.

2. adj. pt. pf. continuātus 3 nepretrgan, neprekinjen, zdržen, neprestan: rerum gestarum gloria continuata Ci., continuatissimae curae Sid.; adv. continuātē v nepretrgani vrsti, zapored(oma), zapovrstjo: P. F.

contorno moški spol okolica; okrožje, obris, kontura

en contorno krog in krog

conventicola f knjižno skrivni sestanek, tajno, zaupno zborovanje:
conventicola di ladri sestanek lopovov; ekst. ozek krog

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

čaróven magic

čaróvni krog magic circle
čaróvni obesek amulet, talisman
čaróvna pijača (ljubezenska) love potion, philtre, ZDA philter
čaróvna palica magic wand, magician's ali conjurer's wand
čaróvna preproga magic carpet
čaróvni prstan magic ring

čaróvniški (-a -o) adj. di, della strega; delle streghe; di stregoneria; magico:
čarovniški krog cerchio magico
čarovniški proces processo per stregoneria

čast|en (-na, -no)

1. v skladu s častjo in poštenjem: ehrenhaft

2. naloga, mir ipd.: ehrenvoll

3. bogat s častmi: ehrenreich

4.
častno (nepoklicno, brez plačila) ehrenamtlich

5.
častni/častna/častno Ehren- (bataljon das Ehrenbataillon, član das Ehrenmitglied, gradbeništvo, arhitektura dvorišče der Ehrenhof, gost der Ehrengast, konzul der Ehrenkonsul, šport krog die Ehrenrunde, naslov der Ehrentitel, občan/meščan der Ehrenbürger, predsednik der Ehrenpräsident/Ehrenvorsitzende, prelat der Ehrenprälat, prstan der Ehrenring, stolni kanonik der Ehrendomkapitular, šport gol/zadetek das Ehrentor, der Ehrentreffer, četa die Ehrenkompanie/Ehrenformation, dolžnost die Ehrenpflicht, funkcija das Ehrenamt, izjema die Ehrenausnahme, legija die Ehrenlegion, listina die Ehrenurkunde, loža die Ehrenloge, salva die Ehrensalve, straža die Ehrenwache, vstopnica die Ehrenkarte, članstvo die Ehrenmitgliedschaft, mesto der Ehrenplatz, spremstvo das Ehrengeleit)
biti častni predsednik den Ehrenvorsitz haben
izstreliti častno salvo Salut schießen ➞ → častna beseda
➞ → častni doktor; ➞ → častno razsodišče/sodišče

deliln|i (-a, -o) Teil- (krog der Teilkreis, črta die Teillinie, rega die Teilfuge, razmerje das Teilverhältnis)
delilni zvon die Verteilerglocke
gradbeništvo, arhitektura delilni lok der Schildbogen
delilno rebro die Schildrippe

describe [diskráib] prehodni glagol
popis(ov)ati, opis(ov)ati
geometrija (na)risati, načrtati

to describe a circle narisati krog
to describe o.s. as izdajati se za

disporre^*

A) v. tr. (pres. dispongo)

1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

B) v. intr.

1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

2. imeti, razpolagati:
disporre di molto denaro imeti veliko denarja

3. (essere dotato) imeti:
l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

1. postaviti, postavljati se:
i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

2.
disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj

družinsk|i (-a, -o) innerfamilial, innerfamiliär; Familien- (album das Familienalbum, časopis das Familienblatt, član das Familienmitglied, der Familienangehörige, čut der Familiensinn, dodatek der Familienzuschlag, die Familienzulage, die Familienbeihilfe, dopust der Familienurlaub, grb das Familienwappen, grob das Familiengrab, izlet der Familienausflug, krog der Familienkreis, nakit der Familienschmuck, oče der Familienvater, rodovnik der Familienbaum, roman der Familienroman, prepir der Familienstreit, šotor das Familienzelt, bolezen die Familienkrankheit, čast die Familienehre, podobnost die Familienähnlichkeit, politika die Familienpolitik, pomoč die Familienhilfe, posvetovalnica die Familienberatungsstelle, die Familienberatung, skupnost die Familiengemeinschaft, slika das Familienbild, slovesnost die Familienfeier, sreča das Familienglück, terapija die Familientherapie, vzgoja die Familienerziehung, zadeva die Familiensache, die Familienangelegenheit, razmere Familienverhältnisse množina, vezi Familienbande množina, potrebe der Familienbedarf, podjetje der Familienbetrieb, premoženje das Familienvermögen, slavje das Familienfest, srečanje das Familientreffen, der Familientag, vozilo der Familienwagen, zavarovanje die Familienversicherung, življenje das Familienleben)
družinsko terapevtski familientherapeutisch
družinski zavitek die Haushaltspackung, die Familienpackung

družínski (of) family

družínski član member of a family
družínski človek (ki tiči doma) family man
družínska doklada family allowance
družínski (domači) krog family (domestic) circle
družínski nakit (dragulji) heirlooms pl
družínska kronika family records pl
družínski oče pater familias
družínska podobnost family likeness
družínski poglavar head of a family
družínski rodovnik family tree
družínske zadeve family affairs pl
družínsko življenje family life, home life

družínski de familia; familiar

družinski glavar (krog, praznik, zadeva) cabeza f (seno m, fiesta f, asunto m) de familia
družinska grobnica panteón m de familia
družinska doklada plus m de cargas familiares
družinska sreča felicidad f doméstica
družinska podpora (življenje) subsidio m (vida f) familiar

eléktričen (-čna -o) adj.

1. elettrico:
električni aparati apparecchi elettrici
električni bojler scaldabagno elettrico
električni stol sedia elettrica
električna razsvetljava illuminazione elettrica
električni števec contatore elettrico
električna napeljava impianto elettrico
električni tok corrente elettrica

2. (naelektren) elettrico:
električna lokomotiva locomotiva elettrica
električna upornost resistenza elettrica
muz. električni instrumenti strumenti elettrici
električni krog circuito elettrico
agr. električni pastir recinzione elettrica
električni potencial potenziale elettrico
zool. električni skat torpedine (Torpedo)
električno polje campo elettrico

električn|i [é] (-na, -no) elektrisch, Elektro- (brivnik der Elektrorasierer, voziček der Elektrokarren, Elektrowagen, instalacija die Elektroinstallation, kitara die Elektrogitarre, naprava/aparat das Elektrogerät, stikalna naprava die Elektroschaltanlage, varjenje die Elektroschweißung, vozilo das Elektrofahrzeug), Strom- (kabel das Stromkabel, števec der Stromzähler, vod die Stromleitung, krog der Stromkreis, omrežje das Stromnetz)
železnica električna lokomotiva die Ellok, E-Lok

enotska krožnica stalna zveza
matematika (vrsta krožnice) ▸ egységkörvonal
Sopomenke: enotski krog