Franja

osében (-bna -o) adj.

1. personale, individuale:
osebni podatki dati personali, generalità
osebni opis connotati
osebni dohodek reddito individuale
osebna izkaznica carta d'identità
osebna korist tornaconto
jur. osebni stan stato civile

2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
osebna žalitev offesa personale, individuale
osebni motivi motivi personali
osebne pravice diritti dell'individuo
podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
osebna pozornost interessamento

3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
osebna prtljaga bagagli, effetti personali
osebna higiena igiene personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osebni avtomobil berlina, limousine
osebno dvigalo ascensore
lingv. osebna glagolska oblika forma finita
jur. osebna lastnina proprietà personale
šport. osebna napaka fallo personale
osebna odgovornost responsabilità individuale
osebna pokojnina pensione individuale
osebna svoboda libertà individuale
osebni dohodek reddito individuale
šport. osebni rekord record personale
lingv. osebni zaimek pronome personale
osebno delo lavoro indipendente
osebno jamstvo garanzia personale
osebno perilo biancheria personale
jur. osebno pravo diritto personale
inform. osebni računalnik personal computer
osebno pojmovanje soggettività
osebno vodilo massima

otrokov [ô] (-a, -o) svoj. prid. otrok
otrokov oče der Kindesvater, der Vater des Kindes
otrokova mati die Kindesmutter, die Mutter des Kindes
otrokova korist das Kindeswohl

pacte [pakt] masculin pogodba, pakt; zveza; dogovor

pacte d'alliance, de non-agression pakt o zvezi (zavezništvu), o nenapadanju
conclure un pacte skleniti pogodbo
faire, rompre, signer un pacte skleniti, prelomiti, podpisati pakt
faire un pacte avec le diable skleniti zvezo z nevarno osebo, da bi imeli korist od tega
il a fait un pacte avec la chance on ima vedno srečo

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

pork [pɔ:k] samostalnik
svinjina

ameriško, sleng pork barrel zvezna dotacija za javna dela v strankino korist

posèg (-éga) m

1. l'allungare la mano

2. intervento; ingerenza, intromissione; pejor. attentato, violazione:
kirurški poseg intervento chirurgico
nepremišljeni posegi v naravo gli sconsiderati interventi nell'ambiente
poseg v tuje pravice attentato ai diritti di qcn.
poseg v korist nekoga i buoni uffici a favore di qcn.

positivo pozitiven, pritrdilen; gotov, zanesljiv

de positivo vsekakor, nedvomno
estar por lo positivo skrbeti za (misliti na) svojo korist
positivo m osnovnik, prva stopnja (pridevnika)

pottage [pɔ́tidž] samostalnik
britanska angleščina, arhaično ragu, gosta zelenjavna juha

a mess of pottage trenutna korist, ki jo pozneje drago plačaš

prae-ponderō -āre -āvī -ātum (prae in ponderāre)

I. intr.

1. imeti večjo težo, več tehtati, pretegniti (pretezati, pretegovati), prevesiti (prevešati), prevagniti, prevag(ov)ati, nagniti (nagibati) se, prevesiti (prevešati) se, pretehtati: ne portionum aequitate turbatā mundus praeponderet Sen. ph., quotiens in alterum latus praeponderans declinarat sarcina Ap.

2. metaf. nagniti (nagibati) se na kako stran: in neutram partem Varr., in partem humaniorem Sen. ph., quo tanti praeponderet alea fati Lucan., si neutro litis condicio praeponderet Q.; occ.
a) nagibati se pretežno na eno ali drugo stran, eni ali drugi strani da(ja)ti prednost, biti bolj naklonjen eni ali drugi strani, biti pristranski (v korist ene ali druge strani): inter duos liberos pari desperatione languentes, da bonum patrem, non praeponderabit Ps.-Q.
b) imeti premoč ali prednost: praeponderavit iniuria Sen. ph., quamvis iniuriae praeponderent Sen. ph., honestas procul dubio praeponderat Gell., tacite praeponderat exsul Stat. —

II. trans.

1. dati čemu zalet (polet, razmah, omah, pretežo, premoč); v pass. (pren.) dobiti zalet (polet, razmah, omah, pretežo, premoč), premag(ov)ati, preseči (presegati): neque ea volunt praeponderari honestate Ci.

2. s svojo pretežo (preveliko težo, premočjo) potlačiti (zadušiti, preobremeniti): ne praeponderent vos peccata vestra Vulg.

prêcher [prɛše] verbe transitif oznanjevati evangelij (božjo besedo); pridigati; opominjati, prepričevati; familier poveličevati, slaviti

prêcher le carême imeti postne pridige
prêcher d'exemple dajati dober zgled
prêcher pour son saint govoriti za svojo stvar, za lastno korist
prêcher dans le désert pridigati gluhim ušesom

premium [prí:miəm] samostalnik
nagrada, darilo, premija; obrok zavarovalnine
ekonomija ažijo, nadav; učnina (za vajenca); (borza) premija, pristojbina za posojilo vrednostnih papirjev

at a premium ekonomija nad pariteto; figurativno visoko cenjen
to stand at a premium biti nad nominalno vrednostjo; figurativno biti visoko cenjen
rate of premium premijska stopnja
constant premium stalna korist
to put a premium on razpisati nagrado za
ekonomija premium bonds premijske obligacije
ekonomija premium offer prodaja z dokladami
ekonomija premium system sistem premijskega plačila
ekonomija premium reserve premijska rezerva
free of premium brez premije

preobráčati (-am) | preobrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. voltare, rivoltare, girare:
preobračati liste v knjigi voltare le pagine del libro, sfogliare il libro
preobračati seno rivoltare il fieno

2. stravolgere, distorcere; cambiare; travisare, svisare;
preobračati dejstva stravolgere i fatti
preobračati besede stravolgere, distorcere il senso delle parole
preobračati navade cambiare usanze

3.
preobračati kozolce fare capriole

B) preobráčati se (-am se) | preobrníti se (-em se) imperf., perf. refl. cambiare, mutare:
položaj se počasi preobrača v našo korist la situazione sta lentamente cambiando a nostro vantaggio

prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
prêter à controverse izzvati ugovor
prêter à la critique dati povod za kritiko
prêter à équivoque biti dvoumen
prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
prêter sur gage posoditi proti zastavi
prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
prêter à intérêts posoditi proti obrestim
tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
prêter serment priseči, položiti prisego
ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
prêter des visées pripisovati namene
prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga

pričati glagol
1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodikTekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.

2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást teszNa predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
Povezane iztočnice: krivo pričati

príčati atestiguar, testimoniar; dar testimonio (de) ; jur deponer, declarar (como testigo)

pričati za, v korist (proti) declarar en favor de (contra)
pričati o čem demostrar; evidenciar; poner de manifiesto a/c

pridobi|ti (-m) pridobivati

1. (postati boljši, dobiti boljši videz ipd.) gewinnen (z durch)

2. (dobiti) bekommen, erlangen, izkušnje: erwerben (dodatno dazuerwerben, hinzuerwerben); dovoljenje, soglasje: einholen (eine Stellungnahme einholen); (priskrbeti si) sich verschaffen
pridobiti: z branjem erlesen
z delom erarbeiten
z dobrikanjem erschmeicheln
z izsiljevanjem erpressen
z zvijačo erlisten
po hudih težavah abringen (jemandem (etwas))
s hlinjenjem erheucheln
s poroko erheiraten
s prevaro erschleichen
pridobiti na času Zeit gewinnen
pridobiti prednost/korist sich Vorteile verschaffen
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen, die Erfahrung machen, [daß] dass …
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um
pridobiti si domovinsko pravico sich einbürgern

3.
pridobiti za kaj koga gewinnen für, svojo stran auf seine Seite bringen, für sich einnehmen

4. tehnika gewinnen, rudarstvo abbauen, kemija darstellen
|
kar je kdo pridobil sam selbsterworben

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

procurar skrbeti za, preskrbeti; upravljati, voditi; pospeševati; skušati, prizadevati si, truditi se

procura conseguirlo prizadeva si to doseči
procurar sólo para sí le na svojo korist misliti
procurar por alg. zavzeti se za koga

producir [-zc-; pret: -je] proizvajati, producirati; (ob)roditi, donašati, donosen biti; pokazati, predložiti; povzročiti

producir beneficio dobiček (korist) prinesti
producir efecto imeti uspeh, učinkovati
producir una explosión eksplodirati
producir fiebre (med) povzročiti vročico
producir mejoría prinesti olajšanje
producir poco malo donašati, ne se izplačati
producir rica cosecha bogate sadove donašati
un negocio que no produce nedonosen posel
producirse pojaviti se, nastopiti, dogoditi se
se produjo (un) silencio nastala je tišina

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.