Franja

blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.

2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkolV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.

3. (o napravah) ▸ leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.

4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.

5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.

6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát.

boksati se povratni glagol
neformalno (prerekati se) ▸ hadakozik, viaskodik
Župan meni, da je še vedno ključno vprašanje, ali smo med seboj pripravljeni sodelovati ali pa se boksati. ▸ A polgármester szerint még mindig kulcskérdés, hogy készen állunk-e az együttműködésre vagy csak viaskodunk.
Umetniki pa smo drugačni. Res se med sabo boksamo, toda pobijamo se ne. ▸ Mi, művészek mások vagyunk. Igaz, hogy hadakozunk, de nem gyilkoljuk egymást.
Občina je za ves širni teren dala eno samo kolo zame in še za kurirko in potem sva se vedno boksali zanj, zato sem hodila večinoma peš. ▸ A községtől egész hétre csak egy közös kerékpárt kaptunk a női futárral, ezért mindig csatáznunk kellett érte, így többnyire gyalog közlekedtem.

brusiln|i (-a, -o) Schleif- (kamen der Schleifstein, hod der Schleifweg, kolut die Schleifscheibe, trak das Schleifband, papir das Schleifpapier, kolo das Schleifrad, sredstvo das Schleifmittel)

carro m

1. voz:
mettere il carro innanzi ai buoi pren. prenagliti se, zaletavo ravnati
essere l'ultima ruota del carro pren. biti peto kolo

2. poln voz (vsebina)

3.
carro armato voj. tank
carro ferroviario železn. tovorni vagon
carro marsupio železn. dvonadstropni vagon (za prevoz vozil)
carro matto tovorni voz (za težke tovore, brez stranic)
carro funebre mrliško vozilo, furgon
carro attrezzi avto vozilo za avtovleko

4.
Gran Carro, Piccolo Carro astr. pog. Veliki, Mali voz

carrosse [karɔs] masculin (luksuzna) kočija

cheval masculin de carrosse (familier) cepec, teslo, teleban, zarobljenec
être la cinquième roue du carrosse (figuré) biti (za) peto kolo pri vozu, za nobeno rabo ne biti
rouler carrosse biti premožen, imovit, bogat

cataphote [katafɔt] masculin (svetlobno) mačje oko

bicyclette féminin munie d'un cataphote z mačjim očesom opremljeno kolo

celinsk|i (-a, -o) (kopenski) binnenländisch; (kontinentalen) kontinental; Binnen-, Inland-, Kontinental- (led das Binneneis/Inlandeis, most die Landbrücke, ribolov die Binnenfischerei, plošča geografija die Kontinentaltafel, zgodovina zapora die Kontinentalsperre, vode Binnengewässer množina, kolo das Landrad, geografija pobočje der Kontinentalabhang, podnebje das Kontinentalklima/Binnenklima)
geografija celinska polica der Schelf, der Kontinentalsockel

charrette [šarɛt] féminin dvokolnica, voz na dve kolesi; voziček

charrette à bras ročni voziček, ciza
charrette anglaise lahek dvo- ali štirisedežen voz
charrette des condamnés voz, na katerem so vozili v francoski revoluciji obsojence na morišče
c'est la cinquième roue de la charrette on(a) je peto kolo pri vozu
mettre la charrette devant les bœufs (figuré) stvari se napačno lotiti

chef [šɛf] masculin načelnik, šef, glavar, poglavar, predstojnik, vodja; figuré glavna točka, (bistveni) predmet (pogovora, obtožbe); vieilli glava

au premier chef v prvi vrsti, zlasti, predvsem
de ce chef iz tega razloga
de son propre chef iz lastnega nagiba, sam od sebe
chef de brigands roparski poglavar
chef de cabinet šef kabineta
chef de chambrée sobni starešina
chef de chantier gradbeni vodja
chef comptable višji knjigovodja, računovodja
chef (de cuisine) glavni kuhar, šef kuhinje
chef d'entreprise podjetnik, obratovodja
chef d'équipe preddelavec; palir
chef d'escadre, d'escadrille (aéronautique) vodja eskadre, eskadrilje
chef de l'Etat vodja države
chef d'état-major štabni šef
chef de l'état-major général šef generalnega štaba
chef de famille družinski poglavar
chef de file prvi vojak v vrsti, figuré (kolo)vodja
chef de gare postajni načelnik
chef de gouvernement predsednik vlade
chef nègre, de tribu črnski, plemenski poglavar
chef d'orchestre kapelnik, dirigent
chef de train vlakovodja
chef d'accusation glavna točka obtožnice
le chef de saint Denis glava sv. Dionizija (relikvija)
commandant masculin en chef vrhovni poveljnik
ingénieur masculin en chef glavni inženir
médecin masculin en chef višji zdravnik
rédacteur masculin en chef glavni urednik
il a des biens du chef de son père on ima premoženje po očetovi strani, po očetu

cinquième [sɛ̃kjɛm] adjectif peti; masculin petinka; peto nadstropje; féminin peti razred

la cinquième roue d'un carrosse peto kolo pri vozu

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

contrate [kɔ́ntreit] pridevnik

tehnično contrate wheel stopnjasto kolo

convertō, st.lat. convortō, -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum)

I. (o množinskih in kolekt. pojmih)

1. skupno (hkrati) obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, med. obrniti (obračati) se: rursusque vocati convertēre vias V. so hkrati krenili, c. crines calamistro Petr. kodrati, conversis habenis Sil.; conversi oculos inter se oraque tenebant V., resupini atque conversi (delphini) Plin., in delubris deûm sua sponte conversa signa Val. Max.; pogosto voj.: conversae ruunt acies V. druga proti drugi obrnjene, signa convertere Ci., C., L. (v posameznih oddelkih) hkrati obrniti se (z vojnimi znamenji), conversis signis retro in urbem reditur L., Romani conversa signa bipartito intulerunt C. Rimljani so naredili obrat in z dveh strani (v dveh oddelkih) udarili na sovražnika, signa ad hostem converti iubet C. vojna znamenja proti sovražniku obrniti = s čelom se postaviti proti sovražniku, nostri rursus conversi C. zopet obrnjeni proti sovražniku, convertere terga ali convertere se C. (z)bežati, v beg se spustiti, c. aciem L. ali paucos nostros c. et insequi Hirt. v beg pognati, cum hostium acies a sinistro cornu (na levem krilu) pulsa atque in fugam conversa esset C., conversae (sc. in fugam) cohortes sunt Vell.; convertere exercitum Gell. vojsko na vojaških vajah premikati; z označeno smerjo: duo tigna contra vim fluminis conversa C., omnem materiam conversam ad hostem collocabat C., convertere copias omnes ad legiones C., ad hunc se a Pulione omnis multitudo convertit C., c. colla ad freta O., naves in eam partem C., hostem a vobis in nos Cu., omnis vis Romana Veios conversa est L. se je skupno obrnila proti Vejem, non conversa domum (proti domu) pigeat dare lintea H.; occ. (ret.) besede predevati, prestavljati: non modo mutare quaedam verba, sed extendere, corripere, convertere, dividere cogitur (poësis) Q.

2. occ. (geogr.): stabula ad mediam conversa diem V. vse skupaj obrnjene proti jugu, conversis inter se pedibus stare Plin. biti si protinožci.

3. pren.
a) skupno (hkrati) obrniti (obračati) kaj k (proti) čemu, na kaj, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), napelja(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj, kam; α) pri množinskih pojmih: c. in se unum omnium vires L., di (vsi bogovi) omen in ipsum convertant V., in me convertite ferrum V. namerite name, omnes convertēre oculos Itali V. vsi Itali so svoje oči tja obrnili, illi ad surgentem conversi lumina (grški acc.) solem V., ut (oculi) aspectum quo vellent converterent Ci., video in me omnium vestrum ora atque oculos esse conversos Ci., illud intellego omnium ora in me convorsa esse S., c. ad tribunum militum centurionesque ora C. (o vojakih), c. finitimis ad se gentibus ora Lucr., omnium oculos ad (in) se N., Cu. nase obračati, omnium oculos animosque in semet Cu., animos ad agrum colendum L. pozornost obračati na … , cogitationes in aliquam rem Cu., omnium mentes in se Fl.; c. ad equestrem ordinem … easdem vitae condiciones Ci. prenesti na … , fama huius modicae rei … convertit ad Masinissam Numidas L. je naklonil Mazinisi vse Numidijce; brez ad (in) aliquid: sive elephas albus volgi converteret ora H., c. oculos hominum (sc. in se) L., hominum oculos fulgore purpureae abollae Suet., v istem pomenu tudi c. aliquem (= alicuius oculos in se): convertit omnes substratus Numida mortuo superincubanti Romano L.; act. refl. (= se convertere): sine advocatis … in amicitiam atque in gratiam convortimus Pl., ceteri ad sapientiora convertēre T. β) pri kolekt. pojmih: c. omnem exercitum in se L. ali totum terrarum orbem in se V., Vell. pozornost vse vojske (vsega sveta) nase obrniti (obračati); tako tudi brez in se: Rhodiorum maxime legati civitatem converterunt L.; refl.: cum … videretur … tota civitas se ad eos convertisse N. da se jim je vdala; med.: omni civitate in eam curam conversā L., ad haec consultanda a vi atque armis converti L. (o ljudstvu), cuncta ad victoris opes conversa T. je pripadlo; act. z refl. pomenom: non dubito, quin omnis ad te conversura fuerit multitudo Ci. da bi se ti vdala vsa množica; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: c. in suam rem aliena Ci., omnia in bellum consilia Cu., tempora ad quietem … data in acerrimum laborem Q., c. ad continendas custodias plures commilitones Traian. ap. Plin.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati), predrugačiti, (srce ali duha) kloniti (klanjati); med. in refl. spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: c. praemia Metelli in pestem S., classem (= naves) in Nymphas V., terras in freti formam O., castra castris C. tabor za taborom menjavati, c. animos mentesque Ci. srca in mišljenje vseh spremeniti, nova religio iurandi mentes militum convertit C., quo gemitu conversi animi V., conversa numina sentis V. da so se spremenila; cavendum, ne in inimicitias amicitiae se convertant Ci.; z grškim acc.: conversi animum vultumque T. vsi skupaj spremenjeni v duhu in na licu; act. z refl. pomenom: nec in falsum e vero praeterita possunt convertere Ci.

II. (o edninskih pojmih)

1. obrniti (obračati), okreniti (okretati): proximus lictor … converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., palam anuli ad palmam (proti dlani) c. Ci., c. cuspidem Cu., manum Q., boum vox Herculem convertit L. je povzročilo, da se je obrnil (vrnil), c. iter C., Val. Max. obrniti se, toda: c. iter ad provinciam C. ali ad urbem Lucan. obrniti se in hiteti v … , tako tudi: c. iter ad depopulandam Acarnaniam L., in (pren.): si L. Catilina … ex hoc cursu sceleris ac belli iter ad fugam atque in exilium converterit Ci.; cunctaeque volucres convertunt clamore fugam V. se na begu obrnejo, ustavijo beg, portam vi multā converso cardine torquet V., equo converso C. obrnivši konja, convertitur humus Col.; pren.: c. aculeum testimonii sui Ci. ali argumentum Gell. zasukati in na drugo stran obrniti; pesn. z dat.: luna potest … id lumen convertere nobis (proti nam) Lucr.; refl. in med. obrniti (obračati) se, okreniti (okretati) se, kreniti: se c. Kom., Plin. iun., Suet., se c. in porticu Ci., hinc se in Asiam c. Ci., subito se c. ad Cassium in Thessaliam C., in Phrygiam se convertit N. obrnil se je in šel (krenil je) v Frigijo, simulacrum Victoriae se ad valvas templi convertit C., convortere se ali convorti domum Kom., caeli conversa per auras … adfatur V. vzpne se … in reče, si facile convertitur (aeger) Cels., omnis Volscorum in se conversus impetus Val. Max.; act. z refl. pomenom: convortit cum paucis ad equites, convortit cum omni multitudine in regnum suum S.

2. occ.
a) kaj skrivaj kam obrniti = kaj izmakniti in kam odnesti: pecuniam publicam domum suam Ci.
b) (o gradnji vodovodov ipd.) kam napelja(va)ti: inchoabat piscinam a Miseno ad Avernum lacum, quo quidquid totis Baiis calidarum esset converteretur Suet., ut ex totis regionibus in quam (regionem) necessitas incubuerit converti possit praesidium aquarum abundantius Front.
c) se convertere ali samo convertere ali converti ad aliquem v (raz)govoru obrniti se proti komu, do koga, na koga: Cels., Val. Max., Plin. iun., rursus ad illum te converte et quaere Ci., ad eum convertit et … inquit Gell., ad eum conversus quaerebat L.
č) refl. in med. (za)vrteti se, sukati se (v krogu), krožiti: ter se convertit O., quae (terra) cum circum axem se summā celeritate convertat et contorqueat Ci., in infimo orbe luna … convertitur Ci.
d) med. converti ali conversum esse z ad ali in z acc. (geogr.) obračati se, obrnjen biti, raztezati se, stati (ležati) proti čemu: spelunca conversa ad aquilonem Ci., alter conversus in contrariam partem erat vallus C., inde ad meridiem iter convertitur usque ad Megaram, Pyrenaeus in terras fronte conversus Mel.

3. pren.
a) obrniti (obračati) kaj proti (k) čemu, na kaj, naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj: ad te mihi convertenda omnis oratio est Ci., omnem orationem … converti ad increpandam Caepionis fugam, in deplorandum interitum exercitus Ci., c. orationem ad Aeschinem Q., Iovem … precatus sum, ut, si quid adversi populo Romano immineret, totum in domum meam converteretur Val. Max. da naj se zvrne na … , omnis est risus in iudicem conversus Ci.; c. animum (pozornost) ad urbana negotia, animum ad publicam a privata curam, suis studiis animum adulescentis in se L.; refl. in med.: c. se ad philosophos Ci. ali c. se ad otium pacemque Ci. ep. vda(ja)ti se (komu, čemu), totum se ad alicuius voluntatem nutumque c. Ci. povsem ravnati se po (čem), animus eius, qui ad alterius non modo sensum ac voluntatem, sed etiam vultum atque nutum convertitur Ci. ki se ravna, quo facilius virginum mulierumque mens a libidine ad pudicitiam converteretur Val. Max. da bi se … obrnilo od … k … , convertere ad nostros (amicos) Plin. iun. obrni se zdaj k … , ozri (oziraj) se zdaj (pri napredovanju v službah) na najine prijatelje; act. refl.: Mithridates ad Eunonem convertit T. se je obrnil na Evnona, cuncta temptanti promptissimum visum ad uxorem eius Liviam convertere T. obrniti se do Livije, zateči se k Liviji; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: rationem in fraudem, omne studium curamque ad hanc scribendi operam Ci., omne ingenium ac studium suum ad causas agendas T., reditum in Domitiani loculos Front., pecuniam ad usus suos Dig.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati); refl. in med. (pass.) spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: Fr., Aus., si quid per iocum dixi, nolito in serium convertere Pl., nolite fortunam convertere in culpam Ci. v krivdo šteti, c. rem publicam Ci. prekucniti, zmesti, v nered spraviti, quod ad perniciem suam fuerat cogitatum, id ad salutem convertit N., pallor convertit partem coloris in herbas exsangues O., venena maga … valent convertere humanam vicem H., c. omne beneficium in iniuriam Sen. ph., hunc ordinem Q., in bovem Io, Inachi filiam Lact.; c. se in hominem Ter. (o božanstvu), non posse iam ad salutem converti hoc malum Ter., c. se ex homine in beluam Ci., Hecubam … putant propter animi acerbitatem … in canem esse conversam Ci. (prim.: figura canis, in quam Hecuba conversa traditur Mel.), quod crimen esse voluisti, id totum vides in laudem conversum esse Ci., conversa subito fortuna est N. kolo sreče se je … obrnilo, ubi imperium se in dominationem convertit S., in faciem aurique conversa soror V., converso in pretium deo H. ko se je bog spremenil v zlato, convertor subitam in iram O. spremenim se … v jezo, tellus induit ignotas hominum conversa figuras O., hominum simulacra ferarumque in silicem ex ipsis visā conversa Medusā O., mater in ursae speciem conversa Hyg., mugitu bovis in sermonem humanum converso Val. Max., metu in venerationem converso Cu.; medic.: si antequam tumor discutiatur in supurationem convertitur Col. se zagnoji; act. refl.: sed hoc vitium huic in bonum convertebat Ci. se mu je sprevračala v srečo, nae ista vobis mansuetudo et misericordia … in miseriam convortet S.; occ. α) ret. umetniško spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati): conversa oratio atque mutata Ci., convertendi genus Ci. β) gram. conversi casus (= casus obliqui) sklanjane imenske oblike, odvisni skloni: Ci. (De nat. deor. II, 24, 63). γ) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati) iz jezika v jezik: aliqua de Graecis, librum e Graeco in Latinum, orationes e Graeco Ci., converti ex Atticis duorum eloquentissimorum nobilissimas orationes Ci., utar … carminibus Arati eis, quae a te admodum adulescentulo conversa ita me delectant, quia Latina sunt Ci., Electra (Sophoclis) male conversa Ci. — Dep. soobl. convertor, st.lat. convortor, -vertī (-vortī) obrniti (obračati) kam: in fugam se nemo convortitur Pl.

cranter [krɑ̃te] verbe transitif ozobiti, opremiti z zobmi, z zarezami

cranter une roue ozobiti kolo

čeln|i [ê] (-a, -o)

1. anatomija Stirn- (reženj der Stirnlappen, guba die Stirnfalte, medicina svetilka die Stirnlampe, pleša die Stirnglatze, votlina die Stirnhöhle, vnetje čelne votline die Stirnhöhlenentzündung)
čelni trak (načelek) der Stirnband

2. tehnika frontal; Stirn- (kolo das Stirnrad, opeka der Stirnziegel, ozobje die Stirnverzahnung, ploskev die Stirnfläche, stena die Stirnwand, stran die Stirnseite); Front- (nakladalnik der Frontlader, steklo das Frontglas); Frontal- (trčenje der Frontalzusammenstoß, zaletenje der Frontalaufprall)
letalstvo čelni veter der Gegenwind
železnica čelni kolodvor der Kopfbahnhof
gradbeništvo, arhitektura čelni zid die Schildmauer
gozdarstvo čelni les das Hirnholz
čelna črta die Endlinie
čelna morena die Endmoräne
šport čelna skupina die Spitzengruppe
čelna stran pri omarah ipd.: die Front, pri orglah: der Prospekt/Orgelprospekt
rudarstvo čelno odkopavanje der Strebbau
tehnika čelno stružiti plandrehen

3. gradbeništvo, arhitektura pri hišah: Giebel- (okras die Giebelverzierung, polje das Giebeldreieck, stran die Giebelseite)

čètvr̄tī -ā -ō četrti: biti četvrti na spisku; -a bolest med. četrta otroška bolezen, rubeola scarlatinosa; -a internacionala; -a neprijateljska ofanziva; -a spolna bolest med. lymphogranuloma inguinale; saznati što iz -e ruke zvedeti kaj po mnogih posrednikih; nema -e daske u glavi eno kolo mu narobe vrti

črpálen

črpalna naprava (kolo s črpali) noria f; rosario m (de cangilones)

dentato agg. zobat; zobčast; nazobčan:
ruota dentata strojn. zobato kolo, zobnik
foglia dentata nazobčan list

dentātus 3 (dēns)

1. zobat, ki ima močne zobe: si male dentata (puella) est O. če ima slabe zobe, Aegle Mart.; kot vzdevek ljudem, ki so se rodili z zobmi, npr. M. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat: Plin., Gell.; occ. zobat = zgrabljiv: d. bestiae Ulp. (Dig.), Amm. (o zvereh, ki so jih uporabljali pri bojih v amfiteatru); šalj. = grizljiv, ujedljiv: vir Pl.

2. pren. (o stvareh)
a) zobat, rogljat: rastrum Varr., serrula Ci., serra, crates Plin., tympanum Vitr. palčno (grebenasto) kolo, in modum forficis dentatum ferrum Veg.; capillos meos dentatā manu duxit Petr. prečesala mi je lase s svojimi prsti.
b) z zobom zglajen: charta Ci. ep.

denté, e [dɑ̃te] adjectif zobčast, nazobčan

être bien denté imeti lepe zobe
roue féminin dentée nazobčano kolo