Franja

denáren monetary; pecuniary; financial; money

denárna aristokracija plutocracy
denárna blagajna till, strongbox, (registrska) cash register
denárno darilo gratuity, (napitnina) tip; donation
denárna globa fine; penalty; mulct
denárna izguba loss of money
denárna kazen fine
denárna kriza financial crisis, monetary crisis
denárna nagraditev remuneration
denárno nakazilo money order, postal order
denárna nakaznica money order
denárna moč financial power
denárna naložba investment of funds
denárni menjalec money changer
denárni obtok circulation of money
denárna odškodnina (monetary) indemnity, cash settlement
denárno pismo money letter
denárna politika monetary policy
denárni polog deposit
denárno plačilo payment; remuneration
denárna pomoč financial assistance
denárna podpora subsidy
denárno posojilo loan
denárno pomanjkanje shortage of money (ali pogovorno of the ready), cash shortage
denárna pošiljka remittance
denárna ponudba bid
denárni prispevek contribution
denárni presežek cash (ali money) surplus
denárno razvrednotenje devaluation; inflation
denárna reforma monetary reform
denárna rezerva cash (ali money) reserve(s)
denárni sistem monetary system
denárni prenos money transfer; remittance
denárna sredstva financial resources pl, funds pl, means pl
denárna stiska straitened circumstances pl, humoristično pecuniary difficulties
denárni tečaj exchange rate, rate of exchange
denárna zadeva financial (ali fiscal) matter (ali affair)
denárni trg money market
denárna zadrega financial difficulty
denárna vrednost cash value
denárna zamenjava exchange
denárni zavod bank
denárni zahtevek claim for money, title to funds
denárni znesek amount of money
biti v denárni stiski to be hard up

denáren pécuniaire, financier, monétaire; riche, cossu

denarna nakaznica mandat moški spol
denarna zadeva affaire ženski spol pécuniaire
denarna stiska embarras moški spol množine pécuniaires, manque moški spol (ali pénurie ženski spol, ennuis moški spol množine) d'argent
denarna kazen peine ženski spol pécuniaire, amende ženski spol
denarna sredstva ressources ženski spol množine, moyens moški spol množine pécuniaires
denarni trg marché moški spol monétaire

denáren (-rna -o) adj.

1. di, in denaro; pecuniario, monetario; finanziario:
biti v denarni stiski essere a corto di denaro
denarna kazen multa, pena pecuniaria
denarna podpora sussidio
pošta denarna nakaznica vaglia (postale)
denarna pošiljka rimessa
denarna politika politica monetaria
denarni kapital capitale
denarni kredit credito
denarni mogotec plutocrate
denarno povračilo competenza, competenze
denarni sistem sistema monetario
denarni zavod istituto bancario
denarna sredstva mezzi finanziari
denarno gospodarstvo finanze

2. pren. (premožen, bogat) ricco, danaroso, facoltoso

denarn|i (-a, -o)

1. Geld- (kapital das Geldkapital, posel das Geldgeschäft, prispevek der Geldbeitrag, die Geldspende, trg der Geldmarkt, zavod das Geldinstitut, aristokracija das Geldadel, dajatev die Geldleistung, enota die Geldeinheit, kazen die Geldstrafe, loterija die Geldlotterie, obveznost die Geldschuld, podpora die Geldunterstützung, politika die Geldpolitik, pomoč die Geldzuwendung, die Geldhilfe, pošiljka die Geldsendung, sredstva Geldmittel množina, stiska die Geldnot, terjatev die Geldforderung, vrednost der Geldwert, zadeva die Geldsache, die Geldangelegenheit, darilo das Geldgeschenk, gospodarstvo die Geldwirtschaft, kritje die Gelddeckung, nakazilo die Geldanweisung, plačilo die Geldzahlung, posojilo das Gelddarlehen, obresti Geldzinsen množina, skrbi Geldsorgen množina, težave Geldschwierigkeiten množina)
biti v denarnih težavah in Geldnot sein, in Geldverlegenheit sein
dati denarni prispevek/denarno pomoč eine Geldzuwendung machen

2. (monetarni) Währungs- (sistem das Währungssystem, politika Währungspolitik, reforma die Währungsreform)
denarna enota die Währungseinheit
(finančni) Finanz-
| ➞ → finančni, ➞ → monetarni

dēpōscō -ere -popōscī (—)

1. nujno zahtevati ali terjati kaj, nujno prositi kaj: Val. Fl., Sil., Plin. iun., Front., id non modo non recusem, sed etiam appetam atque deposcam Ci., certas sibi deposcit naves Domitius C., numquid ego a te magno prognatum deposco consule cunnum … ? H., votis d. poenam Lucan. živo želeti, d. poenam in se ultro, supplicium, suam caedem, pugnam, ludos Suet.; z dvojnim acc.: ad commune bellum Pompeium imperatorem d. Ci.; v pass. skladu: unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci atque expeti Ci.; brez acc.: nobis de proelio cogitandum (est), sicut semper depoposcimus C., omnibus pollicitationibus ac praemiis deposcunt, qui belli initium faciant C.; pren. (o neživem subj.): talia loca lentos deposcunt calamos O. zahtevajo, potrebujejo.

2. occ.
a) (opravljanje kake službe, izvršitev kakega posla) zase zahtevati, izgovoriti si: tum tuus pater … illam sibi officiosam provinciam depoposcit Ci., tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse, ut … ? Ci., video, … quis sibi has urbanas insidias caedis atque incendiorum depoposcerit Ci., sibi id muneris d. C., d. asperrima ad laborem L., consulatum sibi, primas sibi partes, partes sibi tuendas, coloniam tutandam Suet.
b) koga izročitev zahtevati, zahtevati, da se kdo izroči, npr. v kaznovanje, smrtno kazen, pogubo: cum me unum omnes deposcerent Ci., d. auctorem culpae L., Hannibalem L., Iust., ad Cloeliam obsidem deposcendam, ad ducem deposcendum L., d. ducem Lucan., studiisque ardentibus ausum talia deposcunt O., quosnam populos deposcat hiatu Sil.; z določili (čemu?): hunc tota Asia deposcit ad supplicium Ci., Gutruatum ad supplicium depoposcit Hirt., regum amicos ad mortem d. C., ducem in poenam foederis rupti d. L., centurionem illa morti deposcit T., summissis, qui … ad poenam deposcerent Suet.; podobno: Caelii adulescentia ad mulieris delicias deposcitur Ci.
c) borilsko koga na dvoboj poz(i)vati, za nasprotnika si vzeti: deposcant haec (familia) Volscos sibi, illa Aequos L., Persen simul et Minyas deposcimus hostes Val. Fl.

dēspondeō -ēre -spondī (dēspopondī Pl., dēspopondistī Tert.) -spōnsum

1. slovesno obljubiti, obetati, zagotoviti (zagotavljati): Syriam homini Ci. ep., domum, hortos, Baias sibi Ci. ep., provinciam desponsam, non decretam habere Ci., consulatum favore ac spe d. L., velut despondente fortunā Romanis imperium orientis L.

2. (nevesto) s kom zaročiti (zaročati): sororem in tam fortem familiam Pl.; (o nevestinem očetu): filiam alicui Pl., Ci. idr., filiam suam in divitias maximas Pl., alicui invito filiam suam Ci. vsiliti, cum pater, Iphi, tibi flavam despondet Iänthen O.; (redk. o ženinu): Orestillae filiam sibi d. Caelius in Ci. ep.; abs. (o očetu): placuit, despondi Ter.; v pass.: intus despondebitur Ter. notri bo zaroka; šalj.: bibliothecam cave cuiquam despondeas, quamvis acrem amatorem inveneris Ci. ep.

3. s poroštvom zapraviti: quas (mille drachumas) despondi Pl.

4. pren.
a) kaj čemu zaobljubiti (zaobljubljati), izročiti (izročati): audiit atque simul meritis periuria poenis despondet Val. Fl. določi kazen za krivo prisego; v pass.: ea (spes) despondetur anno consulatus tui Ci. ep. se opira na …
b) d. animum Pl., Varr. ali animos L. ali samo despondere Col. pogum (srčnost) izgubiti, d. sapientiam Col. nad modrostjo obupati = upanje na modrost izgubiti.

detenido zaostal; neodločen; natančen, podroben; skop(uški)

estar detenido po pouku biti zaprt v šoli (kazen)
detenido m zapornik, jetnik

detentivo agg. zaporen:
pena detentiva zaporna kazen

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

dio

A) m

1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog!

dirimō -ere -ēmī -emptum (dis in emere)

1. narazen spraviti (spravljati), ločiti, razločiti (razločevati), razkrojiti (razkrajati), (raz)deliti (kar je sicer organsko zvezano): Col., Plin., Val. Fl., Plin. iun. idr., corpus … , quod dirimi … non possit Ci., colos … , dirimi qui non queat Lucr., Sabinae mulieres … dirimere infestas acies, dirimere iras (= iratos) L., nox incertos victi victoresne essent diremit L., urbs Volturno flumine dirempta L. na dva dela razdeljeno, in conspectu steterunt dirimente (eos) amni L., dirempti fuerant medio amne L., duces parvā campi statione dirempti Lucan., a continenti urbem angustum fretum dirimit Cu., Alpes populos immanes dirimunt Mel., dir. iunctos olim perpetuo iugo colles Mel. predreti, spumea porrecti dirimentes terga profundi Stat.; pren.
a) moderatione meliorum dirempti (Caecina et Metellus) T. razprta.
b) glasove sodnikov (raz)ločiti: dir. sententias occīdentis et relegantis (za smrtno kazen in za izgon) Plin. iun.

2. prekiniti, pretrgati, ustaviti, (z)motiti, zavreti (zavirati), preprečiti: suffragia Varr., colloquium C., sermonem, rem susceptam Ci., tempus Ci. storiti, da se kaj odloži na drug čas, comitia consularia L., senatum, actionem meam Plin. iun., nihil agi potuit dirimente magnitudine fluentorum Amm. zaradi (ovirajoče) visoke gladine vode; abs.: actum est de eo nihil; nox diremit Ci. ep. noč je vmes stopila; avgursko: augurium, auspicium dir. L. razveljaviti.

3.
a) kaj ukiniti, s čim prenehati: proelium Pl., C., S., V., L., Auct. b. Alx., T., aequis manibus pugnam L.
b) kako zvezo, skupnost (raz)ločiti, razdružiti, razvezati, razpustiti, razdreti, razbiti, spodnesti, onemogočiti: veterem coniunctionem Ci., humani generis societatem Ci., officiorum societatem falsis criminibus Ci., societatem auxilii mutui L., concilia populi L., ea res consilium diremit S., dir. Pyrrhi pacem Q., quem motum mors Caesaris diremit T., dir. amicitias, adfinitatem, belli commercia T., coniugium Iuv., nuptias Suet., omnia inter duces Vell. vse vezi raztrgati.
c) poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), razrešiti (razreševati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): controversiam Ci., litem O., simultates L., bellum Iuv., bellum inter Philippum et Aetolos L., duellum Formula ap. L., conubium L., certamen O., aemulationem inter duos T., consiliorum diversitatem T.

Opomba: Pf. tudi dirempsi po Char.

discingō -ere -cīnxī -cīnctum

1. razpasati, odpas(ov)ati: discinctā tunicā H. v srajci, discincti ludunt H. v domači obleki, discincti Afri V. neopasani, centuriones discinctos destituit L. neopasane (namreč za kazen) = z golim mečem brez nožnice in orožnega pasa, excalceari et discingi Vell., tunicati et discincti (v znamenje velike žalosti) Suet.; pren.: in sinu est, neque ego discingor Ci. ep. in ne pustim ga; pesn.: d. Afros Iuv. razorožiti, peltatam Amazona Scythico nodo Mart., iam discingitur armis Sil. že polaga orožje. Od tod adj. pt. pf. discīnctus 3 razpašen, brezskrben, neskrben, nemaren, lahkomiseln, zanikrn: aut avarus ut Chremes … aut discinctus ut … nepos H., institor d. O., d. otia O., d. Natta (izmišljeno ime ali ime razsipneža, ki je zapravil svoje premoženje in izgubil plemstvo) Pers.

2. pren.: d. dolos Sil. razdreti, izničiti, ingenium Sil. omehkužiti.

disciplinaire [-nɛr] adjectif disciplinski; masculin vojak kazenske čete

mesure féminin disciplinaire disciplinski ukrep
peine féminin, punition féminin disciplinaire disciplinska kazen

disciplinare²

A) agg. disciplinski:
pena disciplinare disciplinska kazen
proveddimento disciplinare disciplinski ukrep

B) m

1. pravo opis obveznosti

2. specifikacija, podatki, opis (izdelka, dejavnosti)

disciplináren disciplinary

disciplinárna kazen vojska disciplinary punishment

disciplináren, disciplínski disciplinario

disciplinska kazen (postopek) castigo m (procedimiento m) disciplinario
disciplinska oblast potestad f disciplinaria
disciplinski prestopek transgresión f disciplinaria, falta f contra la disciplina

disciplínski disciplinaire

disciplinska preiskava enquête moški spol disciplinaire
disciplinska kazen peine ženski spol, sanction ženski spol, punition ženski spol disciplinaire
disciplinske mere mesures ženski spol množine disciplinaires

disciplínski (-a -o) adj. disciplinare, della disciplina:
disciplinska kazen sanzione, pena disciplinare

dolar samostalnik
(valuta) ▸ dollárNjihovi zaslužki se gibljejo od 32 milijonov ameriških dolarjev do 13 milijonov. ▸ A bevételük 32 millió és 13 millió dollár között mozog.
Dolar je na tedenski ravni v primerjavi z evrom zdrsnil za odstotek. ▸ A dollár heti szinten egy százalékkal gyengült az euróhoz képest.
Cene nafte so izražene v dolarjih. ▸ Az olajárak dollárban vannak kifejezve. / Az olajárak dollárban vannak megadva.
Cenejši dolar pa običajno pomeni, da se cena zlata, izražena v dolarjih, zviša. ▸ Az olcsóbb dollár általában azt jelenti, hogy az arany dollárban kifejezett ára nő.
Sopomenke: ameriški dolar

dolóčati (-am) | določíti (-im) imperf., perf.

1. decidere, ordinare, stabilire, fissare:
določati davčno osnovo stabilire la base imponibile
natančno določati precisare
določati ceno fissare, stabilire il prezzo
določati (koga) za dediča costituire, nominare erede

2. (na podlagi znakov, podatkov postavljati v kako skupino) determinare, stabilire:
določati pasmo živali determinare la razza delle bestie
vet. določati spol sessare
navt. (tudi ekst.) določati položaj ladje fare il punto; rilevare
določati delež quotare
določati istovetnost identificare
šport. določati postavo varare la squadra
določati razsežnosti dimensionare
navt. določati tonažo stazzare
določati tromesečni rok trimestralizzare
ekon. določiti gornjo cenovno mejo calmierare
določiti kazen comminare una pena
določiti kvoto quotizzare
določiti rok scadenzare