Franja

Zadetki iskanja

  • očí yeux moški spol množine

    izbuljene (velike) oči yeux exorbités
    objokane (nabrekle) oči yeux gros
    (figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
    risje oči yeux de lynx
    poševne oči yeux obliques
    raznobarvne oči yeux vairons
    oči me bolijo j'ai mal aux yeux
    iz oči v oči en face, face à face
    med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
    na oči pour la forme
    na lastne oči de ses (propres) yeux
    na štiri oči entre quatre yeux
    pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
    pred mojimi očmi sous mes yeux
    v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
    zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
    z zaprtimi očmi les yeux fermés
    to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
    gledati smrti v oči affronter la mort
    imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
    imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
    imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
    imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
    imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
    iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
    izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
    izgubiti iz oči perdre de vue
    metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
    odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
    to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
    povesiti oči baisser les yeux
    požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
    upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
    ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
    vreči oči na jeter les yeux sur
    zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
    ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
    zavijati oči faire les yeux blanes
    pojdi mi izpred oči! va-t-en!
  • oponašanje samostalnik
    1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánzás, mímelés, imitálás
    zabavati z oponašanjem ▸ imitálással szórakoztat
    navdušiti z oponašanjem ▸ imitálással lenyűgöz
    oponašanje zvoka ▸ hangutánzás
    oponašanje glasov ▸ hangok utánzása
    oponašanje živali ▸ állatok mímelése
    oponašanje gibanja ▸ mozgás utánzása
    sposobnost oponašanja ▸ utánzás képessége
    Srake imajo izvrstne sposobnosti oponašanja vsakovrstnih glasov. ▸ A szarkák kiválóan tudnak mindenféle hangot utánozni.
    Svoj zadetek je proslavil z oponašanjem igralca golfa. ▸ A találatomat egy golfjátékos utánzásával ünnepeltem meg.
    Občinstvo je bilo navdušeno nad njegovimi izvedbami raznovrstnih uspešnic in oponašanjem domačih ter tujih zvezdnikov. ▸ A közönséget lenyűgözte a különböző slágerek feldolgozásaival és a hazai, valamint a külföldi sztárok imitálásával.

    2. (prevzemanje navad) ▸ utánzás, imitálás, mímelés, másolás
    Lepše prihodnosti pač ni mogoče iskati z vztrajnim oponašanjem preteklosti. ▸ A szebb jövőt nem kereshetjük a múlt kitartó másolásával.
  • orma f sled, stopinja (tudi pren.):
    fiutare le orme lovstvo iskati, vohati sled
    mettersi sulle orme di qcn. iti po sledi (nekoga)
  • ōtium -iī, n

    1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

    2. occ.
    a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
    b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).
  • out2 [áut] prislov

    1.
    ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

    2.
    zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

    3.
    ne na delu (a day out prost dan)

    4. vojska
    na (bojnem) polju
    navtika na morju

    5.
    ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

    6.
    priobčen (knjiga the book came out in June)
    predstavljen javnosti (dekle)

    7.
    odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

    8. šport
    zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

    9. politika
    ne v vladi (the democrats are out)

    10.
    ne v vaji (my fingers are out)

    11.
    porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

    12.
    do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

    13.
    izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

    14.
    napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

    15.
    dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

    16.
    jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

    17. aeronavtika
    končan (pogovor)

    18.
    razno

    out and out popolnoma, docela
    out and about (zopet) na nogah, pokonci
    out and away daleč (najboljši itd.)
    to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
    that is out! ne pride v poštev!
    to be out in a thing motiti se
    to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
    to be down and out na nič priti
    to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
    to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
    we had an evening out zvečer smo šli ven
    out at heels reven
    out at elbows revno oblečen
    out on a limb izpostavljen
    way out izbod
    the workers are out delavci stavkajo
    out with him! ven ga vrzi!
    ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj
  • outlook [áutluk] samostalnik
    razgled; pogled (na življenje)
    figurativno, politika upanje na kaj, cilj; opazovalnica, straža

    figurativno to be on the outlook for iskati kaj
  • padrone m (f -na)

    1. gospodar:
    padrone di casa hišni gospodar
    salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
    padrone del vapore šalj. veleindustrialec

    2. delodajalec, podjetnik:
    cercar padrone iskati službo
    non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
    padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

    3. (absolutni) gospodar, vladar:
    credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
    essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
    farla da padrone obnašati se kot gospodar
    sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
    essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
    PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo
  • pajar moški spol svisli; skedenj, gumno

    buscar un alfiler en un pajar (fig) iskati šivanko v kupu slame
  • pasture1 [pá:sčə] samostalnik
    pašnik, paša, krma; pravica do paše

    figurativno to seek greener pasture iskati boljše možnosti
    to retire to pasture iti v pokoj
  • pelo m

    1. dlaka, kocina:
    i peli della barba kocine na bradi
    andare a pelo biti po želji
    avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
    cavalcare a pelo jezditi brez sedla
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
    di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
    fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
    lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
    levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
    lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
    non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
    non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

    2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
    cotone in pelo mikan bombaž

    3. puh

    4. krzno

    5. površina:
    il pelo dell'acqua površina vode

    6. (tenka) razpoka

    7. pren. las:
    c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
    essere a un pelo da biti na tem, da
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar
  • pendencia ženski spol prepir

    buscar pendencias iskati prepira
  • Perle, die, (-, -n) biser (tudi figurativ; echte pravi, künstliche umetni); von Schweiß: kapljica, sraga, Tau: kapljica; Jagd am Geweih: grbica; im Rosenkranz: jagoda; Haushilfe: perla; im Sekt: mehurček; nach Perlen tauchen/Perlen fischen iskati bisere; Perlen vor die Säue werfen figurativ metati bisere svinjam; es wird dir keine Perle aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave
  • per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

    1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

    2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

    3. occ.
    a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
    b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

    4. metaf.
    a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
    b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).
  • petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

    petit à petit po malem, polagoma
    en petit v malem
    au petit jour ob prvem dnevnem svitu
    petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
    petite amie féminin ljubica
    petit blanc masculin navadno belo vino
    petit marchand masculin mali trgovec
    petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
    petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
    petit nom masculin krstno ime
    petite vitesse vozno blago
    les tout-petits dojenčki, deteta
    chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
    être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga
  • place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

    à la place de namesto
    à ma place na mojem mestu, namesto mene
    par places mestoma
    sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
    place! prostor!
    en place! na mesta!
    faute de place zaradi pomanjkanja prostora
    place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
    place assise, debout sedež, stojišče
    place de confiance zaupno službeno mesto
    place forte trdnjava; garnizijsko mesto
    place marchande, de commerce tržišče
    place d'honneur častno mesto
    place de sport športni prostor
    place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
    place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
    place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
    une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
    commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
    jour masculin de place borzni dan
    voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
    la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
    avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
    céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
    demeurer en place ne se ganiti z mesta
    être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
    il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
    être sans place biti brez službe
    je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
    faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
    se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
    laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
    se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
    perdre sa place izgubiti svojo službo
    prendre place sesti, namestiti se
    remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
    rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
    retenir une place rezervirati mesto
    tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
    tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
    ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
    tenir place de nadomestovati
  • podzavést subconscious

    iskati vzrok za kako dejanje v podzavésti to seek the cause for some action in the subconscious
  • poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

    poglèd na view of
    v tem poglèdu in this respect
    v vsakem poglèdu in every respect, in every way
    v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
    na prvi poglèd at first sight
    bežen poglèd a hasty glance
    skriven poglèd furtive glance
    zli poglèd the evil eye
    poglèd v prihodnost looking ahead
    poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
    skrit poglèdom out of sight, hidden from view
    vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
    imeti mil poglèd to have soft eyes
    on ima oster poglèd he has a sharp eye
    imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
    dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
    iskati koga s poglèdom to look round for someone
    njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
    nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
    odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
    ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
    lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
    ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
    videti na prvi poglèd to see at a glance
    umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
    vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
    zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on
  • poiskati (poiščem) iskati

    1. (najti) stvari, koga, prijatelje: finden; izmed več: heraussuchen; napako, vzrok, iz kupa: herausfinden; figurativno lastni slog: finden, entwickeln

    2. (pogledati) kje: nachschauen, nachsehen

    3. (izbrati) obleko, slike, igralca, tri delavce: aussuchen, jabolka: heraussuchen

    4. (izbrskati) iz nereda: hervorsuchen, iz žepa, torbe: auskramen, hervorkramen

    5. (izslediti) aufspüren, s težavo: ausfindig machen

    6. v knjigi: nachschlagen, podatke ipd.: eruieren; naslov, mesto v besedilu: aufsuchen

    7. (obiskati) znance, zdravnika, toaletne prostore: aufsuchen

    8.
    tipaje poiskati sich herantasten an
    | ➞ → iskati
  • poiskáti (-íščem) perf. ➞ iskati

    1. cercare, ricercare; esplorare:
    poiskal je ključ v žepu in odklenil cercò la chiave in tasca e aprì la porta
    poiskati v knjigah nasvete za zdravo življenje, odgovore na življenjske probleme cercare nei libri consigli su come vivere sani, risposte ai problemi esistenziali; compulsare dei libri
    poiskati v slovarju consultare un vocabolario, cercare nel dizionario
    rad. poiskati radijsko frekvenco sintonizzarsi su una stazione radio

    2. venire da qcn.:
    jutri te poiščem domani vengo da te
  • poiskati si (poiščem si) iskati si sodelavce: heraussuchen; pomoč: suchen, finden
    poiskati si (si) zavetje Unterschlupf finden, unterkriechen (pri bei)
    poiskati si si srečo (poskusiti srečo) sein Glück versuchen