Franja

tālis -e (iz indoev. demonstr. pron. debla *to- (prim. iste), tvorjen s -ālis kakor qu-ālis iz relat. debla; prim. gr. τηλικός tako (toliko) star, let. tāds tak, sl. ta, tak, takšen, tolik, toliko)

1. tak, takšen, starejše takov(šen); abs.: his atque talibus haud permotus T., haec taliaque ferentes L., tali consilio probato N., tale quid L., tali modo N., tale nihil metuens O., qui omne tale negotium cuperet effugere Ci., si quid tale acciderit Ci.; korelativno
a) si quis talis est, qualīs esse omnīs oportebat Ci., talis, qualem te esse video Ci., quale visum, talis est species V., ut, qualem te praebuisti, talem te impertias Ci.; z ac ali atque: honos talis paucis est delatus ac mihi Ci., tali mactatum atque hic est, infortunio Ter.
b) s konsekutivnim stavkom: nisi talis esset consul, ut … Ci., tales esse, ut laudemur Ci., nunc rationem videtis esse talem, ut … Ci., talia esse scio, ut … L.; s qui: est innocentia adfectio talis animi, quae noceat nemini Ci., talem te esse oportet, qui reiungas Ci.

2. occ.
a) = sledeč, naslednji (starejše nastopen), tale, takle, takšenle: dehinc talia fatur V., id tale est Q., tale consilium Hirt., talia adfata est libera lingua sonis O.
b) = gr. τοιοῦτος α) tako dober, tako izvrsten, tako zaslužen, tako odličen, tako ugleden, tako veljaven ipd.: talis vir Pl., S., oculos corrumpis tales (= tako lepe) Pl., pro tali facinore C., tali genere matura Ter., tali virtute esse Ci., tali dignitate praediti Ci., sed tale ac tantum Ci., quod talem virum expulissem N. β) tako slab, tako hudoben, tako zloben, tako hud ipd.: tale facinus N., talis conditio N. — Adv. tāliter na ta način, tako: taliter adornari mos fuit Plin., taliter exuta est veterem nova Roma senectam Mart., qualiter … taliter Mart. kakor … tako.

temporale³ m

1. nevihta, neurje

2. pren. šalj. hud prepir, spor

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

terreur [tɛrœr] féminin groza, hud strah; teror, strahovanje, nasilje, strahovlada

Terreur strahovlada (od 1793 do 1794 v Franciji)
terreur panique paničen strah
régime masculin de terreur strahovalen, terorističen režim
il est la terreur de cette école on je strah in groza te šole
inspirer de la terreur à quelqu'un koga navdati z grozo
gouverner par la terreur vladati s terorjem
vivre dans la terreur živeti v strahu
être muet, glacé de terreur biti nem, trd od groze, strahu
répandre, semer la terreur širiti, sejati grozo
(populaire) cet homme joue les terreurs ta človek zbuja strah in grozo okoli sebe

territō -āre (intens. terrēre) močno (hudo, grozno) strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (s)plašiti, preplašiti, uplašiti, zaplašiti, spraviti (spravljati) koga v hud (grozen) strah, hud strah povzročati komu; abs.: sub castris eius vagabatur … territandi causā C.; z obj.: Stat., Fr. idr., ita me miseram territas Ter., magnas urbes V., principes civitatis C., consules, Romanos L., ex stationibus atque vigiliis hostes L., tribunicium domi bellum patres territat L., aves etiam inanis fundae sonus territat Sen. ph.; z abl.: aliquem istis verbis, morte Pl., aliquem metu, supplicio C., minis L., nervo et vinculis corpus liberum L.

terrore m

1. hud strah, groza; strahovanje, nasilje

2. hist.
Terrore Teror; ekst. strahovlada, teror

three-bottle man [ɵrí:bɔtlmən] samostalnik (množina three-bottle men)
hud pivec; pijanec

throe [ɵrɔ́u]

1. samostalnik
(večinoma množina) huda (ostra) bolečina, muka
množina bolečine, porodni popadki; smrtni boj, agonija; duševna bolečina
figurativno hud boj, napor

in the throes of v mukah, bolečinah zaradi

2. neprehodni glagol
ležati v agoniji

tombolone m pog. hud padec

tormenta ženski spol vihar na morju; vihar, nevihta, neurje; nesreča, nadloga; hud prepir; političen nemir

tossicone m toskansko hud vlažen kašelj

tragoedia -ae, f (tuj. τραγῳδία)

1. tragedija, žaloigra (naspr. comoedia): Pl., H., O., Q., tragoediam scribere T., facere Ci., agere Ci., saltare Suet., scriptor tragoediarum Plin. idr., tragoediarum poēta Gell., argumentum tragoediae T.

2. metaf. tragedija =
a) ganljiv (pretresljiv, žalosten) prizor (scena) ali dogodek; v pl. tudi = velik vrišč, hud trušč, rabúka: tragoedias agere in nugis Ci., Appiae nomen quantas tragoedias excitat! Ci., in parvis litibus eas tragoedias movere Q., agebat haec tragoedia Niceae Lact.
b) v pl. tragični (tragiški) zanos, tragični (tragiški) patos, tragična (tragiška) vznesenost (privzdignjenost, vzvišenost): istis tragoediis tuis perturbar Ci.

trombe [trɔ̃b] féminin (= trombe d'eau) vodna tromba; hud naliv; (= trombe de vent) zračni vrtinec; (familier)

arriver en trombe priti nenadoma in z velikim hrupom, privihrati

tug [təg]

1. samostalnik
poteg, povlek, trzaj, trzanje, vlečenje; napor, napenjanje, muka, velik trud; hud (duševni) boj
figurativno huda borba (for za)
vrv, veriga za vlečenje:
navtika vlačilec (parnik)

tug of war šport vlečenje vrvi (tudi figurativno)
to give a tug at močno vleči, potegniti

2. prehodni glagol
močno vleči (kaj), potegniti, trzati
navtika vleči (z vlačilcem)
neprehodni glagol
vleči, potegniti (at za)
(redko) napenjati se, mučiti se, garati; boriti se (for za)

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

užèstiti se ùžēstīm se postati hud, oster: užestilo se sirće; ona se na te riječi užestila

vehementēscō -ere (vehemēns) postati (postajati) hud (hujši), (po)slabšati se, (o)krepiti se: passio vehementescit Cael., cum vehementescere coepit febris Cael., cum fluorem vehementescere videret atque febrem Cael.

vernichtend Schmerzen: izredno hud; Kritik, Blick: uničujoč

vīnārius 3 (vīnum) vinski, vinu namenjen: cella Pl., Vitr., Plin. vinska klet, lacus Ca., Col., palmites Ca., vasculum Pl., vas Ci., crimen Ci. zaradi vinske carine, minister Hier. točaj. Od tod subst.

1. vīnārius -iī, m
a) vinotržec, točaj, krčmar, gostilničar, starejše vinotok: Pl., Suet.
b) hud vinopivec, pijanec: Ulp. (Dig.).

2. vīnārium -iī, n (sc. vās) vinska posoda, vinski vrč: Pl., H., Petr.

Wahlschlappe, die, hud volilni poraz, polom na volitvah