Franja

territō -āre (intens. terrēre) močno (hudo, grozno) strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (s)plašiti, preplašiti, uplašiti, zaplašiti, spraviti (spravljati) koga v hud (grozen) strah, hud strah povzročati komu; abs.: sub castris eius vagabatur … territandi causā C.; z obj.: Stat., Fr. idr., ita me miseram territas Ter., magnas urbes V., principes civitatis C., consules, Romanos L., ex stationibus atque vigiliis hostes L., tribunicium domi bellum patres territat L., aves etiam inanis fundae sonus territat Sen. ph.; z abl.: aliquem istis verbis, morte Pl., aliquem metu, supplicio C., minis L., nervo et vinculis corpus liberum L.

terrore m

1. hud strah, groza; strahovanje, nasilje

2. hist.
Terrore Teror; ekst. strahovlada, teror

three-bottle man [ɵrí:bɔtlmən] samostalnik (množina three-bottle men)
hud pivec; pijanec

throe [ɵrɔ́u]

1. samostalnik
(večinoma množina) huda (ostra) bolečina, muka
množina bolečine, porodni popadki; smrtni boj, agonija; duševna bolečina
figurativno hud boj, napor

in the throes of v mukah, bolečinah zaradi

2. neprehodni glagol
ležati v agoniji

tombolone m pog. hud padec

tormenta ženski spol vihar na morju; vihar, nevihta, neurje; nesreča, nadloga; hud prepir; političen nemir

tossicone m toskansko hud vlažen kašelj

tragoedia -ae, f (tuj. τραγῳδία)

1. tragedija, žaloigra (naspr. comoedia): Pl., H., O., Q., tragoediam scribere T., facere Ci., agere Ci., saltare Suet., scriptor tragoediarum Plin. idr., tragoediarum poēta Gell., argumentum tragoediae T.

2. metaf. tragedija =
a) ganljiv (pretresljiv, žalosten) prizor (scena) ali dogodek; v pl. tudi = velik vrišč, hud trušč, rabúka: tragoedias agere in nugis Ci., Appiae nomen quantas tragoedias excitat! Ci., in parvis litibus eas tragoedias movere Q., agebat haec tragoedia Niceae Lact.
b) v pl. tragični (tragiški) zanos, tragični (tragiški) patos, tragična (tragiška) vznesenost (privzdignjenost, vzvišenost): istis tragoediis tuis perturbar Ci.

trombe [trɔ̃b] féminin (= trombe d'eau) vodna tromba; hud naliv; (= trombe de vent) zračni vrtinec; (familier)

arriver en trombe priti nenadoma in z velikim hrupom, privihrati

tug [təg]

1. samostalnik
poteg, povlek, trzaj, trzanje, vlečenje; napor, napenjanje, muka, velik trud; hud (duševni) boj
figurativno huda borba (for za)
vrv, veriga za vlečenje:
navtika vlačilec (parnik)

tug of war šport vlečenje vrvi (tudi figurativno)
to give a tug at močno vleči, potegniti

2. prehodni glagol
močno vleči (kaj), potegniti, trzati
navtika vleči (z vlačilcem)
neprehodni glagol
vleči, potegniti (at za)
(redko) napenjati se, mučiti se, garati; boriti se (for za)

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

užèstiti se ùžēstīm se postati hud, oster: užestilo se sirće; ona se na te riječi užestila

vehementēscō -ere (vehemēns) postati (postajati) hud (hujši), (po)slabšati se, (o)krepiti se: passio vehementescit Cael., cum vehementescere coepit febris Cael., cum fluorem vehementescere videret atque febrem Cael.

vernichtend Schmerzen: izredno hud; Kritik, Blick: uničujoč

vīnārius 3 (vīnum) vinski, vinu namenjen: cella Pl., Vitr., Plin. vinska klet, lacus Ca., Col., palmites Ca., vasculum Pl., vas Ci., crimen Ci. zaradi vinske carine, minister Hier. točaj. Od tod subst.

1. vīnārius -iī, m
a) vinotržec, točaj, krčmar, gostilničar, starejše vinotok: Pl., Suet.
b) hud vinopivec, pijanec: Ulp. (Dig.).

2. vīnārium -iī, n (sc. vās) vinska posoda, vinski vrč: Pl., H., Petr.

Wahlschlappe, die, hud volilni poraz, polom na volitvah

whole gale [hóulgeil] samostalnik
hud vihar

wump [wəmp] samostalnik
hud udarec

zezzio m (pl. -ii)

1. pog. toskansko žvižg, zavijanje vetra

2. pren. hud ukor, ostro oštevanje

zùbatōst ž
1. zobatost
2. ekspr. jezičnost, hud jezik