Franja

regulate [régjuleit] prehodni glagol
uravnati, urediti, regulirati (uro, stroj); paziti na red, na redno delovanje, na izpolnjevanje predpisov; prilagoditi (to čemu)
voditi, upravljati, usmerjati

well regulated house dobro urejeno gospodinjstvo
to regulate one's life urediti si življenje
to regulate one's speed, a clock regulirati svojo hitrost, uro
to regulate the traffic usmerjati promet

regulation [regjuléišən]

1. samostalnik
urejevanje, ureditev, reguliranje; predpis, uredba, odredba, ukrep

regulations množina pravila, pravilnik, statut, odredba o izvajanju (zakonov, predpisov)
according to the police regulations po policijskih predpisih
contrary to regulations protipredpisen, v nasprotju s predpisi
regulation of bowels medicina ureditev stolice
regulation of a torrent regulacija hudournika
the regulation of traffic reguliranje, usmerjanje cestnega prometa

2. pridevnik
pravilen, predpisen, služben

regulation boots vojaški čevlji
regulation clothes predpisana uniforma
the regulation mourning predpisano (običajno) žalovanje
regulation cap službena čepica
regulation speed predpisana hitrost
of the regulation size predpisane velikosti
speed regulation omejitev hitrosti

regulírati to regulate; to adjust

regulírati uro to regulate a clock
regulírati svojo hitrost to regulate one's speed
regulírati promet to regulate the traffic
regulírati reko to improve the course of a river

regulírati (-am) imperf., perf.

1. regolare (un meccanismo); ekst. disciplinare

2. (urejati strugo) regolare, regimare (un fiume)

3. (delati, da se kaj pojavlja v ustrezni količini) regolare; regimare:
regulirati hitrost, temperaturo regolare la velocità, la temperatura
regulirati promet disciplinare il traffico

4. (urediti, urejati) regolare; regolarizzare:
regulirati z zakonom regolare per legge
regulirati promet z nevarnimi odpadki regolare il trasporto di sostanze pericolose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. regulirati merilno napravo calibrare uno strumento

relatíven (-vna -o) adj. relativo:
cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
okusi so relativni i gusti sono relativi
doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
mat. relativna verjetnost probabilità relativa
geogr. relativna višina altitudine relativa
filoz. relativni pojem concetto relativo
lingv. relativni stavek subordinata relativa
fiz. relativna hitrost velocità relativa
relativna večina maggioranza relativa
mat. relativno število numero relativo

relativo agg.

1. odnosen, v zvezi (s čim); odgovarjajoč; relativen, oziralen:
addurre le relative prove navesti odgovarjajoče dokaze
pronome relativo jezik oziralni zaimek
proposizione relativa, relativa relativni stavek

2. relativen, pogojen; sorazmeren:
maggioranza relativa relativna večina
numero relativo relativno število
velocità relativa fiz. relativna hitrost

rev [rev]

1. samostalnik ➞ revolution
obrat stroja

2. prehodni glagol

to rev up (down) povečati (zmanjšati) število obratov stroja, povečati (zmanjšati) hitrost avtomobila, letala itd.

rotacíjski rotational; rotary

rotacíjsko gibanje rotary motion
rotacíjska naprava tehnika rotator
rotacíjska hitrost velocity (ali speed) of rotation
rotacíjska moč, sila rotatory power
rotacíjski tisk rotary printing
rotacíjski stroji rotary press

running² [rʌ́niŋ] pridevnik
ki teče, tekoč, bežen; v teku, v pogonu, nepretrgan, neprestan; zapovrsten, zaporeden, po vrsti
ekonomija tekoči, odprt (račun)
ekonomija krožeč, v obtoku (denar); (o rani) gnoječ se, gnojen
botanika vitičast, plazivski

for five days running pet dni zaporedoma
three times running trikrat zaporedoma
per running meter za tekoči meter
running account tekoči ali odprt račun
running block gibljiv, tekoč škripec
running cold nahod
running commentary (radio) poročilo, komentar o dnevnih dogodkih
running debts tekoči, viseči dolgovi
running expenses (tekoči) obratni stroški
running fire vojska hitro streljanje
running glance bežen pogled
running ground premičen, gibljiv teren
running hand ležeča pisava
(long, high) running jump skok z zaletom (v daljino, v višino)
running knot petlja
running month tekoči mesec
running number tekoča, zaporedna številka
running sore gnoječa se rana
running speed hitrost vožnje
running spring živ studenec
running start leteči start
running water tekoča voda

Schuß, Schuss, der, (Schusses, Schüsse) strel (tudi Sport); Rum usw.: kanček, kanec; Technik Textilwesen votek; Drogen: injekcija mamila; einen Schuß abgeben ustreliti; einen Schuß drücken dati si injekcijo mamila; ein Schuß ins Schwarze strel v črno; ein Schuß ins Blaue strel v prazno; ein Schuß nach hinten/ein in den Ofen figurativ neuspeh, avtogol; ein Schuß vor den Bug figurativ izrecno svarilo; keinen Schuß Pulver wert sein ne biti vreden prebite pare; in/im Schuß sein biti v redu, biti v dobrem stanju; in Schuß bringen/kriegen figurativ spraviti v red; gut in Schuß halten dobro vzdrževati, držati v dobrem stanju; in Schuß kommen pridobivati hitrost, Mensch: popraviti se, okrevati; im Schusse sein Pflanzen: hitro rasti; vor den Schuß kommen priti pred puško ( tudi figurativ ); weit vom Schuß sein biti zunaj nevarnosti, figurativ biti odročen; zum Schuß kommen dobiti priliko (za svojo namero)

sekúnda seconde ženski spol

na sekundo, vsako sekundo toutes les secondes
delček sekunde fraction ženski spol de seconde
hitrost na sekundo vitesse ženski spol à la (ali par) seconde

slacken [slǽkən] prehodni glagol & neprehodni glagol
narediti mlahavo, zrahljati (se), popustiti, odviti (se); opočasniti, postati počasen; zmanjšati (se), ublažiti (se); oslabeti
trgovina povzročiti mrtvilo, postati medel, slab (trgovina)

to slacken one's efforts popustiti v svojih naporih (prizadevanjih)
to slacken one's pace opočasniti svoj korak
to slacken speed zmanjšati hitrost
the wind slackens veter popušča

son¹ [sɔ̃] masculin zvok, ton, glas; šum

au son des cloches ob zvonjenju zvonov
mélangeur masculin de son (radio) mešalec tonov
mur masculin du son zvočni zid
vitesse féminin du son hitrost zvoka
danser au son d'un accordéon plesati ob zvokih harmonike
qui n'entend qu'une cloche n'entend qu'un son za pravilno presojo je treba slišati obe (sporni) stranki

sonique [sɔnik] adjectif zvočni

vitesse féminin sonique hitrost zvoka (= vitesse du son)

srednj|i [é] (-a, -e) der/die/das mittlere, Mittel-; po velikosti: mittelgroß, po teži/težavnosti: mittelschwer; (povprečen) durchschnittlich, Mittel-, Durchschnitts-; (člen das Mittelglied, del der Mittelteil, das Mittelstück, glas die Mittelstimme, možgani anatomija das Mittelhirn, napadalec šport der Mittelstürmer, obrat der Mittelbetrieb, pas der Mittelstreifen, razred die Mittelklasse, tečaj der Mittelkurs, val elektrika die Mittelwelle, črta die Mittellinie, kamena doba die Mittelsteinzeit, gradbeništvo, arhitektura ladja das Mittelschiff, postaja die Mittelstation, pločevina das Mittelblech, pot der Mittelweg, stopnja die Mittelstufe; čas die Durchschnittszeit, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit)

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

stal|en (-na, -no) ständig, dauernd, beständig, bleibend, konstant; (nenehen) fortwährend, fortdauernd, fortlaufend, fortgesetzt; (nepretrgan) kontinuierlich; (enakomeren) [gleichbleibend] gleich bleibend, stetig; (fiksen) feststehend, ortsfest, stehend, stet, fest; Dauer- (kateter der Dauerkatheter, najemnik der Dauermieter, zob der Dauerzahn, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, hitrost die Dauergeschwindigkeit, infuzija die Dauertropfinfusion, napetost die Dauerspannung, naselbina die Dauersiedlung, obremenitev die Dauerbelastung, razstava die Dauerausstellung, služba die Dauerstellung, stranka der Dauerkunde, ustanova die Dauereinrichtung, vstopnica die Dauerkarte, zaposlitev die Dauerbeschäftigung, zaščita der Dauerschutz, stanje der Dauerzustand, zobovje das [Dauergebiß] Dauergebiss); Stamm- (lokal das Stammlokal, sedež der Stammsitz, volivec der Stammwähler, sedež der Stammplatz, omizje die Stammtisch, občinstvo das Stammpublikum, osebje das Stammpersonal, jedro moštva šport die Stammmannschaft)
nekaj stalega eine Dauereinrichtung
ki ima stalno ceno preisstabil
imeti stalno obliko formbeständig sein

stalling [stɔ́:liŋ] samostalnik
hlev, staja; staje
aeronavtika izguba hitrosti

stalling speed kritična hitrost

stopnjeváti (povečati) augmenter, élever, accroître, hausser ; (poslabšati) aggraver

počasi stopnjevati graduer; gramatikalno mettre au comparatif (oz. au superlatif)
stopnjevati hitrost forcer l'allure
stopnjevati se augmenter, monter, s'intensifier

stopnjeváti (-újem)

A) imperf.

1. graduare, aumentare, scalare; intensificare, esacerbare:
stopnjevati pritisk intensificare la pressione
stopnjevati hitrost aumentare la velocità

2. lingv. comparare:
stopnjevati pridevnik comparare l'aggettivo

B) stopnjeváti se (-újem se) imperf. refl. aumentare; intensificarsi; inasprirsi; esacerbarsi:
šum se je stopnjeval il rumore aumentava, si intensificava
prepir se je vedno bolj stopnjeval la lite si faceva sempre più aspra