Franja

Zadetki iskanja

  • educazione f

    1. vzgoja; izobrazba; vadba:
    ricevere una rigida educazione biti strogo vzgojen
    impartire una sana educazione zdravo vzgajati
    educazione fisica telesna vzgoja

    2. olika, lepo vedenje:
    bella educazione (buona creanza) nesramnost! neotesanec!
    chi ti ha insegnato l' educazione? kdo pa te je učil olike?
  • effētto m

    1. učinek:
    il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
    ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
    fare l'effetto di zdeti se kot:
    mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
    in effetto, in effetti v resnici
    a questo effetto zato, v ta namen
    valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
    mandare ad effetto zaključiti
    dare effetto a qcs. izvršiti kaj

    2. (validità) veljavnost:
    questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

    3. (močen) vtis, efekt:
    è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
    cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

    4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
    dare l'effetto a una palla rezati žogo

    5. menica, vrednostni papir

    6. fiz. efekt:
    effetto Joule Joulov efekt
    effetti speciali posebni efekti

    7. pl. stvari:
    effetti personali osebne stvari; obleka
  • elektroda samostalnik
    elektrika (električni prevodnik) ▸ elektróda
    cinkova elektroda ▸ cinkelektróda
    grafitna elektroda ▸ grafitelektróda
    platinasta elektroda ▸ platinaelektróda
    prevodna elektroda ▸ vezető elektróda
    visokonapetostna elektroda ▸ magasfeszültségű elektróda
    bipolarna elektroda ▸ bipoláris elektróda
    vstaviti elektrodo ▸ elektródát elhelyez
    pritrditi elektrodo ▸ elektródát erősít
    namestitev elektrode ▸ elektróda felhelyezése
    ploščata elektroda ▸ lemezelektróda
    vsajena elektroda ▸ beültetett elektróda
    Če povežemo obe elektrodi, dobimo napetost 0,6 volta. ▸ Ha a két elektródát összekapcsoljuk, 0,6 voltos feszültséget kapunk.
    Povezane iztočnice: pozitivna elektroda, negativna elektroda
  • elektroliza samostalnik
    1. kemija (kemijski postopek) ▸ elektrolízis
    pridobivati z elektrolizo ▸ elektrolízissel előállít
    elektroda pri elektrolizi ▸ elektrolízishez használt elektróda
    postopek elektrolize ▸ elektrolízis folyamata
    proces elektrolize ▸ elektrolízis folyamata
    elektroliza vode ▸ víz elektrolízise
    elektroliza raztopine ▸ oldat elektrolízise
    zakon elektrolize ▸ elektrolízis törvénye
    elektroliza taline ▸ olvadék elektrolízise

    2. industrija (kemični obrat) ▸ elektrolizáló üzem
    peč v elektrolizi ▸ elektrolizáló-kemence
    obrat elektrolize ▸ elektrolizáló-üzem
    zapiranje elektrolize ▸ elektrolizáló-üzem bezárása
    zaprtje elektrolize ▸ elektrolizáló-üzem bezárása
    zagon elektrolize ▸ elektrolizáló-üzem beindítása
    gradnja elektrolize ▸ elektrolizáló-üzem építése

    3. kozmetika (način odstranjevanja dlak) ▸ elektrolízis
    Če se odločimo za odstranjevanje dlak z elektrolizo, naj to opravi kozmetičarka. ▸ Ha az elektrolízissel történő szőrtelenítés mellett döntünk, akkor azt kozmetikus végezze.
  • eminēnte agg.

    1. visok, vzvišen

    2. pren. ugleden, odličen, dragocen:
    ha reso eminenti servigi durante la guerra med vojno je storil dragocene usluge
    eminentissimo (superlativ) prevzvišeni (naslov kardinala)
  • enák (-a -o)

    A) adj.

    1. uguale; identico:
    dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
    enake barve colori uguali
    enake ideje idee uguali
    pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
    vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

    2. uguale, pari:
    nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

    3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
    tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

    B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
    mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
    pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
    ekon. enako za enako un tanto per un tanto
    PREGOVORI:
    enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia
  • enonožno prislov
    (na eni nogi ali z eno nogo) ▸ egy lábbal
    Če so bolečine v poškodovani tetivi prehude, lahko dvig na prste opravimo enonožno z zdravo nogo, spust pa z obema nogama. ▸ Ha a sérült végtag fájdalma túl erős, akkor az egy egészséges lábbal is elvégezhetjük a lábujjhegyre emelkedést, majd két lábra ereszkedhetünk vissza.
    Najprej se odrivamo sonožno, ko nam gre bolje, pa enonožno, tako da drugo nogo prosto vlečemo za seboj. ▸ Először mindkét lábbal elrugaszkodunk, amikor pedig már jobban megy, akkor egy lábbal úgy, hogy a másik lábunk szabadon lendül velünk.
  • entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop

    entrar a uno koga pregovoriti
    no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
    entrar en cuenta upoštevati
    ¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
    entrar bien prav priti
    entrar y salir sem in tja iti
    el año que entra prihodnje leto
    ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
    le entra coraje (on) pobesni
    le entra el sueño spanec ga premaga
    le ha entrado apetito dobil je apetit
    eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
    ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
    cuando entre el día ko napoči dan
    ¡entre! naprej! vstopite!
    entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
    entrar de por medio posredovati
    entrar en calor raztogotiti se
    entrar en edad postarati se
    entrar en juicio terjati obračun (con od)
    entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
    entrar en temor prestrašiti se
    ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
    entrar por alto biti utihotapljen
    entrarse noter iti, vstopiti
    entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
    entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča)
  • erogena cona stalna zveza
    (del telesa) ▸ erogén zóna
    Pri ženskah in pri moških so bradavice močna erogena cona. ▸ A mellbimbók a nőknél és a férfiaknál egyaránt erős erogén zónák.
    Če božamo erogene cone, se vzburjenje stopnjuje. ▸ Ha simogatjuk az erogén zónákat, az izgalom fokozódik.
  • espressione f

    1. izraz, izražanje:
    ha sul volto un'espressione di noia z obraza se mu bere zdolgočasenost

    2. ekspresivnost, izrazna moč:
    suonare un pezzo con grande espressione igrati skladbo z veliko ekspresivnostjo

    3. beseda, izraz:
    espressione dialettale narečna beseda
  • facoltà f

    1. zmožnost, sposobnost, moč, zmogljivost:
    facoltà mentali umske sposobnosti, duševne zmogljivosti

    2. moč, pravica; dovoljenje:
    ha la facoltà di punirvi pravico vas ima kaznovati

    3. fakulteta:
    facoltà di giurisprudenza pravna fakulteta
    facoltà di economia ekonomska fakulteta
    facoltà di lettere (e filosofia) filozofska fakulteta
    facoltà di ingegneria tehniška fakulteta
    facoltà di medicina medicinska fakulteta

    4. pl. imetje, sredstva, materialne zmožnosti
  • falciare v. tr. (pres. falcio) kositi, žeti (tudi pren.):
    falciare l'erba kositi travo
    l'epidemia ha falciato molte vittime epidemija je pokosila veliko žrtev
  • faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

    faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
    faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
    faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
    faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
    faltar a una reunión izostati od seje
    faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
    falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
    faltar del mundo umreti
    falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
    Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
    ha faltado gravemente težko se je pregrešil
    no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
    no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
    ¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
    le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fecha ženski spol datum; dan

    fecha del sello postal, fecha del matasellos datum poštnega pečata
    a fecha fija na določeni dan
    a esta fecha tedaj, takrat
    a corta fecha s kratko zapadno (plačilno) dobo
    a partir de esta fecha od današnjega datuma naprej
    hasta la fecha doslej, do danes
    adelantar la fecha antidatirati
    hace ya fecha dolgo časa je že tega
    pasada esta fecha po tem terminu
    poner la fecha datirati
    eso es de larga fecha dolgo časa je že od takrat
    esta carta ha tardado tres fechas to pismo je prispelo šele tretji dan
  • fermare

    A) v. tr. (pres. fermo)

    1. ustaviti (tudi pren.):
    mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
    non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

    2. prišiti, pritrditi:
    fermare un bottone prišiti gumb
    fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
    fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

    3. zapreti:
    fermare la porta zapreti vrata

    4. pravo pripreti

    5. rezervirati:
    fermare una camera rezervirati sobo

    B) v. intr. ustaviti se:
    il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

    C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

    1. ustaviti se:
    non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

    2. zadržati se, ostati:
    mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

    3. naseliti se, ustaliti se:
    fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu
  • fermo agg.

    1. nepremičen:
    il treno è fermo in stazione vlak stoji na postaji
    fermo (là)! stoj!
    fermi tutti! stojte!

    2. pren. vztrajen, trden, neomajen:
    è fermo nel suo rifiuto vztrajno zavrača

    3. odločen:
    ha giurato con voce ferma prisegel je z odločnim glasom

    4. gotov, zanesljiv:
    resta fermo che ci si veda giovedì zanesljivo se vidimo v četrtek
    per fermo gotovo, zanesljivo

    5. nepremično uprt:
    con gli occhi fermi allo spettacolo raccapricciante z očmi, uprtimi v grozljiv prizor
  • fiaccare v. tr. (pres. fiacco)

    1. zdelati, oslabiti, izčrpati:
    la lunga malattia mi ha fiaccato dolga bolezen me je izčrpala

    2. zlomiti; skrhati:
    fiaccare le ossa, le costole, il collo a qcn. polomil kosti, rebra; premlatiti koga
    fiaccare le corna a qcn. odbiti komu roge; pren. obrzdati domišljavost nekoga
  • fiamma

    A) f

    1. plamen:
    la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
    fiamma ossidrica oksidirni plamen
    fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
    andare in fiamma vneti se
    dare alle fiamma zažgati
    mettere a fuoco e fiamme opustošiti
    far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
    ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
    condannare alle fiamme obsoditi na grmado

    2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
    la fiamma dell'amore plamen ljubezni
    ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

    3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
    un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
    sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
    diventare di fiamma zardeti

    4. pl. našitki:
    fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

    5. voj. navt. trikotna signalna zastava

    B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč