miseria -ae, f (miser)
1. beda, revščina, nesreča, nadloga, stiska, sila, nuja, v pl. tudi = trpljenje: Pl., Ter., Acc. fr., Enn. ap. Ci., Enn. ap. Non., Q., in miseriā esse, in miseriis versari Ci., oneri miseriaeque fuere S., miseriā perditus Ci. v nesreči; miseria est z inf. ali ACI hudo je, prava beda je: servire amanti miseria est Pl., libidinosis, petulantibus, impuris, impudicis, aleatoribus, ebriis servire, ea summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., nimiast miseria nimis pulcrum esse hominem Pl.
2. occ.
a) težava, težavnost, napornost, „trnova pot“: miseriam omnem capere Ter., est nimiae miseriae Q. pretežavno je.
b) bojazljivost, plahost, plašljivost: Stoici omnia cum sollicitudine et miseriā credunt Ci. — Pooseb. Miseria -ae, f Mizêrija = Beda, hči Ereba in Noči: Ci., Hyg.
Opomba: Star. abl. pl. multeis miserieis: Pl.
Zadetki iskanja
- mors, mortis, f (gl. morior)
1. smrt (poseb. samoobsebna, naravna; prim. nex): Pl., Ter., L., S. idr., honesta N., necessaria Ci. naravna, voluntaria Ci., in morte V. v (ob) smrti ali po njej, mediā in morte V. med smrtjo, umirajoč, extremā in morte V., Cat. blizu smrti, v zadnjem pojemanju, suprema mors H. smrt, ki naredi (vsemu) konec, ad mortem damnari T. na smrt, morti (ad mortem Pl.) dare aliquem H. smrt zadati komu, alicui morti esse Ci. ali mortem facere O. smrtonosen biti za koga, biti smrt nekoga, suā morte defungi Suet. svoje (= naravne) smrti umreti, mortem deprecari C. prositi, da se pusti komu življenje; pl. mortēs (= gr. ϑάνατοι)
a) smrt, umrtje več oseb: praeclarae mortes imperatoriae (= imperatorum) Ci., meorum Plin. iun., clarae mortes pro patriā oppetitae Ci. slavno žrtvovanje življenja za domovino, perdere mortes Stat. smrt zapravljati = nekoristno širiti smrt (med sovražniki).
b) načini smrti, smrtne nevarnosti: Sen. ph., omnes per mortes animam dedissem V., omni imagine mortium T.
2. metaf. (o neosebnih subj.) smrt = pogin, uničenje, poguba, ginevanje: hoc mors est illius, quod ante fuit Lucr., memoriae Plin.
3. meton.
a) mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, mrtvak: morte campos contegi Acc. ap. Non., Clodii mortem lacerare Ci., hominis Plin., nec sit in Attalico mors mea toro Pr., odiosum est mortem amplexari Pl. mrliča, ogrodje, skelet (o starcu).
b) (= gr. φόνος) kri, prelita z umorom: ensem multā morte recepit V.
c) smrt = kar zadaja smrt, smrtonosno sredstvo: mors terrorque sociorum lictor Sextius Ci., fratri suo paratam mortem ebibit Ap. smrtonosni strup, aër fertilis in mortes Lucan. ki ima (= v katerem je) obilo smrtonosnih nadlog; pl. mortes smrtonosni izstrelki: Lucan., Sil., Stat.
4. pooseb. Mors, Mortis f Smrt kot boginja, hči Ereba in Noči: Ci., V., Hyg.
Opomba: Star. abl. sg. mortī: Lucr. - Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:
1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.
2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.
3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.
4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.
5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti. - murra1 (murrha, myrrha) -ae, f (gr. μύρρα, beseda semit. izvora) bot.
1. mira, arabski grm trajnica: Plin., Panchaia tellus ferat et murram O.; pooseb. Myrrha -ae, f Míra, Kinirova hči, Adonisova mati, spremenjena v istoimen(sk)i grm: O.; meton. mira, mirin sok, mirovo olje, mirovo mazilo: Plin., crines murrā madidi O. ali madentes V., stillata cortice murra O.
2. sicer rastl. murris (murrhis, myrrhis) ali myr(rh)izza dišeča krebuljica (Scandix adorata Linn.): Plin. - Mycēnae -ārum, f: V., H., O., Mel.; redkeje Mycēna -ae, f: V. in Mycēnē -ēs, f: Sil. (Μυκῆναι, Μυκήνη) Mikéne, Mikéna, staro mesto v Argolidi, prestolnica Atridov. — Od tod adj. Mycēnaeus 3 (Μυκηναῖος) mikénski: dux O. ali ductor V. Agamemnon, manus O. Agamemnonova (= Argivci pred Trojo), rates Pr. grško ladjevje pred Trojo pod vrhovnim poveljstvom Agamemnona; subst. Mycēnēnsēs -ium, m Mikénci, preb. Miken: Poeta ap. Ci.; Mycēnis -idis, acc. -ida, f (Μυκηνίς) Mikénka = Ifigenija, Agamemnonova hči: O., Iuv.
- Nana2 -ae, f Nána, nimfa, Sangarijeva hči, Atisova (Atys) mati: Arn.
- Naupidamē -ēs, f (Ναυπιδάμη) Navpídama, Amfidamantova (Amphidamas) hči in s Helijem Avgijeva (Augeas) mati: Hyg.
- Nausicaa -ae, f: Hyg., Gell. in Nausicaē -ēs, f: Mart. (Ναυσικάα) Navzíkaa, hči fajaškega kralja Alkinoja.
- Nephelē -ēs, f (Νεφέλη) Neféla (čisto lat. Nebula), prva Atamantova (Athamas) soproga, mati Friksa in Hele (Phrixus in Hellē); po smrti je kot boginja oblakov odnesla svoja otroka na zlatorunem ovnu, da bi ju rešila pred preganjanjem njune mačehe Ino: Hyg. Od tod adj. Nephelaeus 3 Nefélin: pecus Val. Fl. oven, ki je odnesel Nefelina otroka; metron.: Nephelēias -adis, f: Lucan. in Nephelēis -idos, f: O. Nefeléida = Nefelina hči Hela.
- Neptūnus -ī, m Neptún
1. z grškim Pozejdonom istoveten bog (Sredozemskega) morja in vsega drugega vodovja, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki je baje ustvaril konja (prim. gr. Ποσειδῶν ἵππιος): senex fretus pietatei deum adlocutus summi deum regis fratrem Neptunum regnatorem marum Naev. fr., Neptunus saevis undis asperis pausam dedit Enn. ap. Macr., salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laudes ago Pl., datum est … Neptuno, altero Iovis, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum … a nando Ci., fanum Neptuni N., gratissima tellus … Neptuno Aegaeo V., uterque Neptunus (kot vladar slanih in sladkih voda) Cat., Neptunus pater Gell.
2. meton. (pesn.)
a) morje: credere se Neptuno Pl., Neptuni corpus acerbum Lucr., si forte morantīs (sc. apes) … praeceps Neptuno inmerserit Eurus V., non saxa … Neptunus alto tundit hibernus salo H.
b) ribe: cocus edit Neptunum Venerem Cererem Naev. fr., P. F. — Od tod
1. adj.
a) Neptūnius 3 Neptúnov, neptúnski: loca Pl. ali prata Ci. poet. ali arva V. ali lacunae Corn. (pesn. =) morje, Troia V. ali moenia V. = Troja, ki jo je baje Neptun utrdil skupaj z Apolonom, proles V., Neptunius heros O. = Tezej, Neptunov potomec, Aetnaeae Neptunius incola rupis Tib. = Polifem, Neptunov sin, dux Neptunius H. = Sekst Pompej, ki se je ošabno razglašal za Neptunovega posinovljenca, Neptunia cuspis Lucan. trizob; Neptuniae aquae L. neki vrelec pri Taracini.
b) Neptūnālis -e neptúnski, Neptúnov: ludi Tert.; subst. Neptūnālia -ium ali -iōrum, n neptunálije, Neptunov praznik, ki so ga obhajali 23. julija: Varr., Aus., Char., Prisc.
2. subst.
a) Neptūnicola -ae, m (Neptūnus in colere) Neptunov častilec: Sil.
b) Neptūnīnē -ēs, f Neptunína, Neptunova potomka, vnukinja = Tetida (Thetis), hči Neptunovega sina Nereja: tene Thetis tenuit pulcherrima Neptunine? (po nekaterih izdajah Nereine, gl. Nērēīnē pod Nēre͡us) Cat. - Nēre͡us -eos in -eī, (dat. -eī Pl.), acc. -ea, abl. -eō, m (Νηρεύς) Neréj, božanski morski starec, sin Okeana in Gaje, čarovnik, spreminjajoč se kakor Protej, s svojimi hčerami Nereidami (ki jih je po Heziodu 50) in soprogo Dorido (Doris) biva v globinah Egejskega morja: Pl., V., O., Petr., Q., Stat. idr., o centum aequoreae Nereo genitore puellae Pr.; pesn. meton. morje: quā totum Nereus circumsonat orbem O., vexit et Aeolios placidum per Nerea ventos Tib., hic primum rubuit civili sanguine Nereus Lucan., remo Nerea versat Canthus Val. Fl. — Od tod
1. adj.
a) Nērēïus 3 (Νηρήϊος) Nerêjev, nerêjski: Nereia Doto V. Nereida, praescia venturi genetrix Nereia leti O. Ahilova mati Nereida = Tetida (Thetis), iuvenis Nereius (= Phocus) O., Nereius nepos (= Achilles) H., Nereia turba Sil.
b) Nērīnus 3 Nerêjev, nerêjski, morski: ostendere gazas, nodosas vestes animantum Nerinorum Aus. = rib.
2. patron.
a) Nērēis -idos, acc. -ida, nom. pl. Nērēidēs (daktilski pesniki merijo tudi Nērĕĭdēs) -um, acc. -idas, f (Νηρηΐς) Nereída, Nerejeva hči: Nereidum mater (= Doris) V., Nereida colligit orbam O., virides Nereidas oro O., aequoreae Nereides Cat., Nereis Thetis Tib. — Kot nom. propr. Nereída
1. Priamova hči: Hyg.
b) hči epirskega kralja Pira: L., Iust.
b) Nērēīnē -ēs, f (Νηρηΐνη) = Nērēis Nereína, Nereída, Nerejeva hči: tene Thetis tenuit pulcherrima Nereine? Cat. (prim. Neptūnīnē pod Neptūnus). Soobl. Nērīnē -ēs, f Nerína: Nerine Galatea V. - Nioba -ae, f: Ci, Hyg., Petr., Sen. ph., ali Niobē -ēs, f: O., Pr., Hier. (Νιόβη) Níoba
1. Tantalova in Dionina hči, soproga kralja Amfiona; ker se je pregrešila zoper Latono, je izgubila vse svoje otroke (7 sinov in 7 hčera) in okamenela (prim. O. Metam. 6, 148 in nasl.). Od tod adj. Niobēus 3 Níobin: proles H.; metron. Niobidēs -ae, m Niobíd, Niobin sin: Hyg.
2. Nioba -ae, f Níoba, hči argivskega kralja Foroneja: Hyg. - Nīsus2 -ī, m (Νῖσος) Nísos
1. Pandionov sin, kralj v Megari; hči Skila (Scylla) mu je odstrigla škrlatne lase in jih dala njegovemu sovražniku, svojemu ljubimcu, Minosu; nato je bil Nisos spremenjen v jezersko postojno (po drugih v skobca), Skila pa v neko drugo ujedo (ciris): V., O. Od tod adj.
a) Nīsaeus 3 (Νισαῖος) Nísov, iz Nísovega rodu: Nisaei canes O., filia purpureos Niso furata capillos pube premit rabidos ingenibusque canes O. (prim. opombo spodaj).
b) Nīsēius 3 (Νισηίος) Nísov: Ps.-V. (Ciris), virgo Niseia (= Nisova hči Skila) O.
c) Nisias -adis, f (Νισιάς) Nísova, nísovska, pesn. mégarska: Nisiades matres Nisiadesque nurus O.; patron. Niseis -eidis, f (Νισηίς) Niséida, Nisova hči Skila (a včasih zamenjevana s Forkisovo hčerjo Skilo): praeterita cautus Niseide navita gaudet O.
2. Trojanec, Hifarkov sin, Enejev tovariš in Evrialov prijatelj: V. (Aen. V, 294 in nasl.).
Opomba: O. in tudi drugi pesniki pogosto zamenjujejo Nisovo hčer Skilo z istoimen(sk)o Forkisovo hčerjo (gl. Scylla). - njun (-a, -o) ➞ → onadva; ihr, den beiden gehörend
njuna hči ihre gemeinsame Tochter - nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)
1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.
2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.
3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.
4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan. - Numitōrius 3 Numitórij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:
1. P. Numitorius Publij Numitorij, stric Virginije, ki jo je preganjal Apij Klavdij; tr. pl. l. 449: L.
2. P. Numitorius Pullus Publij Numitorij Pul iz Fregel je l. 125 izdajsko predal svoje mesto Rimljanom: Ci.; njegova hči Numitoria Numitorija je bila mati triumvira Antonija: Ci.
3. C. Numitorius Gaj Numitorij, Ciceronova priča v pravdi zoper Vera (Verres): Ci. - Nycte͡us -eī in -eus, m (Νυκτεύς) Niktêj
1. bojotski kralj, Hiriejev (Hyrie͡us) sin, Neptunov vnuk, oče Antiope: Pac., Pr., Hyg. Od tod Nyctēis -idos, acc. -ida, f (Νυκτηΐς) Niktéida = Niktejeva hči Antiopa: O., Pr., Hyg., Stat.
2. Diomedov tovariš: O. (Metam. 14, 504).
3. Plutonov konj: Cl. - Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza
I.
1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.
2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.
3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —
II. žensko ime
1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.
2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet. - Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)
1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.
2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa. - Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:
1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.
2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.
3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.
4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.
5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.
6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.
7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.
8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.
9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.
10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.