Franja

inter-pellō -āre -āvī -ātum (prim. com-pellō, appellō)

1. vmes govoriti, prekiniti (prekinjati) koga, v besedo seči (segati) komu, besedo (pre)sekati, ugovarjati komu: nihil te interpellabo, continentem orationem audire malo Ci., crebro dicentem i. C., loquentem ducem L., interpellando trahere tempus S., petisse ab eā, ne interpellaretur Suet.; occ.
a) kot (v) ugovor kaj navesti (navajati): illud dicet, quod interpellavit Hortensius Ci.
b) prositi koga za pojasnilo, nadlegovati ga s prošnjami (vprašanji), glušiti ga, dražiti koga, šikanirati, lotevati se koga ali česa: si quis exta spectantem te interpellet Cu., cum a Cebalino interpellatus sum Cu., ker mi je Cebalin ponujal, ne ream quidem interpellare desiit, „Ecquid paeniteret“ Suet., qui adiri interpellarique posset Suet. ki bi ga bilo mogoče preprositi, alium iudicem i. Suet. obrniti se na … , urbe egrediens, ne quis se interpellaret, edixerat Suet., litteris int. Suet., Cato saepius interpellatus in proposito perstitit Val. Max.; z acc. rei: idem nunc interpellor Ci. enako se zahteva zdaj od mene.
c) ponujati komu nesramno dejanje, nečistovanje, spolno zlorabiti, posiliti koga: stupro interpellato motus L., mulierem i. Paul., puellam Icti.
č) terjati koga za dolg: debitorem Icti.

2. metaf. (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), ovreti (ovirati), motiti, zadrž(ev)ati, (z)motiti koga, (z)motiti komu kaj, zavreti (zavirati) kaj, odvrniti (odvračati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati): poenam, dulcedinem irae L., silentium Cu., pacem, morem, incrementa urbis Iust., silentium Cu., (Pompeius) interpellatus adventu Caesaris C., id Philippi morte interpellatum est L., comitia i. L., in suo iure aliquem C., otium bello Cu., satietatem epularum ludis Cu., haec tota res interpellata bello refrixerat Ci., fortuna partam iam victoriam interpellat C., nisi abstinentiā interpellata sagina fuerit Iust., caloribus crebris interpellari Amm. oslabljen biti; tudi konkr.: saxum alveolum (specum) amnis interpellat Cu. zapira; s finalnim stavkom: tribuni interregem interpellant, ne senatus consultum fiat L., i., quo minus Brutus in Ci. ep.; aliquem numquam i., quin Matius in Ci. ep.; z inf.: quantum interpellet (ovira) inani ventre diem durare H.

irrereden zmedeno govoriti

jargon¹ [džá:gən]

1. samostalnik
žargon, spakedran jezik; žlobudranje, cvrčanje; govor poln neobičajnih besed

2. neprehodni glagol
govoriti v žargonu, jezik lomiti; cvrketati

jargonize [džá:gənaiz]

1. neprehodni glagol
govoriti v žargonu, žlobudrati

2. prehodni glagol
prenesti v žargon

jargonner [žargɔne] verbe intransitif govoriti v žargonu; momljati; vreščati (gosak)

jezìkati -ām spretno, dobro govoriti

jèzikovati -ujēm
1. govoriti tjavdan: što smo mi jezikovali, to se sve srećno svršilo
2. obljubljati

judaizar [z/c] židovsko govoriti (se vesti)

jüdeln govoriti po židovsko

kalbern govoriti/delati neumnosti

key³ [ki:] prehodni glagol
s klinom zabiti, zagozditi (in, on)
zakleniti; prilagoditi, uglasiti (to)
uglasiti glasbilo; pod ključem govoriti, pod šifro oglasiti (v časopisih); (elektronika) vključiti, izključiti

figurativno to key up spodbuditi, spodbosti, podžgati; zvišati (cene)

kid³ [kid]

1. samostalnik
šala, nesmisel; goljufija

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
sleng vleči koga za nos, zafrkavati, napeljati koga (into k)
govoriti neumnosti, goljufati

no kidding resno, brez šale

kȉtiti -īm
1. krasiti, lišpati: kititi se tudim perjem
2. lepo govoriti: u pričanju on je mnogo kitio
3. tremolirati: pjevač pusti glas i veze i kiti sve ljepše i ljepše

klafáti -am (bav. klaffen) govoriti nepristojne, skaredne riječi, reči

klamáti -am
1. trapati, polako i nezgrapno hodati
2. govoriti smeteno

klápiti -īm tudi ekspr. blesti, v vročici zmedeno govoriti: klapio je tri dana; zar klapiš, burazeru moj?

klatíti i klátiti -im
I.
1. mlatiti, motkom stresati voće s drveta: klatiti jabolka, hruške; dolg je, da bi zvezde klatil
2. mlatarati: z rokami klatiti okoli sebe
3. govoriti budalaštine: kakšne pa spet klatiš
II. klatiti se potucati se, skitati se: klatiti se po svetu

klȅč m dial. kos lesa, ki se daje v usta človeku, da ne more govoriti: -om joj zatisne usta

klobasáriti -im i klobasáti -am laparati, benetati, govoriti gluposti: kaj že spet klobasaš

klugscheißen^* delati se "kunštnega", "kunštno" govoriti, vse najbolje vedeti