Franja

avidamente avv. pohlepno, lakomno, požrešno, poželjivo:
guardare avidamente lakomno gledati

awry¹ [ərái] prislov
postrani, poševno, narobe

to look awry škiliti; po strani, z nezaupanjem gledati
to go awry zgrešiti pot; figurativno izjaloviti se

bajar znižati, spustiti, povesiti, nagniti, odtegniti; ponižati, ukloniti; sestopiti, peljati se po vodi nizdol; izstopiti; popustiti, pasti (cena); obledeti; pristati (letalo)

bajar la cabeza glavo povesiti; niti črhniti ne
bajar la cuesta sestopiti po pobočju
bajar la mano milejše ravnati
bajar los ojos, bajar la vista povesiti pogled, v tla gledati
bajar las orejas ponižno popustiti, odnehati
bajar el punto a a/c umeriti, brzdati
bajar a la calle iti na ulico
bajar a tierra izkrcati se na kopno
le han bajado las carnes shujšal je
bajarse sestopiti, dol se spustiti, izstopiti; skloniti se; krotiti se, umeriti se, ponižati se

basso

A) agg.

1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho

4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak

5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona

6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad

7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša

8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni

9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak

B) avv.

1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti

2. tiho

C) m

1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas

4. kletno stanovanje (v Neaplju)

béer [bee] verbe intransitif

béer d'admiration, d'étonnement z začudenjem, občudovanjem gledati

bête¹ [bɛt] féminin žival

bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
bête à bon Dieu (pika)polonica
la bête humaine človek zver
une méchante bête (figuré) zloben človek
c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
bêtes d'abattoir klavna živina
bêtes féroces, sauvages zveri
bêtes ovines ovce
grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
bêtes à poil prašiči in ovce
bêtes fauves jelenjad
chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten

biēco agg. (m pl. -chi)

1. hud, grdogled:
guardare con occhio bieco gledati postrani

2. zloben, mračen, grozeč:
volto bieco mračen obraz

bik moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Stier; der Bulle (plemenski Zuchtbulle); psovka: der Auerochse
močan kot bik bullenstark
gledati kot zaboden bik glotzen, Kulleraugen machen
zagrabiti bika za roge den Stier bei den Hörnern packen
kamor je šel bik, naj gre še štrik wenn die Kuh hin ist, soll das Kalberl auch gehen

bìk (bíka) m

1. toro:
plemenski bik toro da monta
pobesnel bik toro infuriato
močan ko bik forte come un toro
gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

2. astr. Toro:
rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

3. pejor. balordo, stupidone, bue

4. zool.
muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)

birìč (-íča) m

1. nekdaj hist. ufficiale giudiziario, sbirro, sgherro:
ekspr. gledati kot birič guardare bieco
ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura nemmeno del diavolo

2. pejor. sgherro

bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata

blue¹ [blu:] pridevnik
moder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska)
pogovorno nespodoben; konservativen, torijevski

blue blood plemenitaški rod
blue coat vojak, mornar
blue disease modrikavost kože, cianoza
blue devils potrtost; delirium tremens
in a blue funk živčen, prestrašen
to see through blue glasses črno gledati
blue gum vrsta evkaliptusa
blue joke nespodoben dovtip
blue jeans modre delovne hlače
to look (ali feel) blue zbegan, potrt biti
ameriško blue laws pretirano strogi, puritanski zakoni
Blue Monday zaspani ponedeljek
once in a blue moon redkokdaj
to cry blue murder zagnati krik in vik
blue pencil cenzorjev svinčnik
Blue Peter modra zastava (znak za odhod ladje)
till all is blue neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)
a blue note napačen zvok
blue ribbon visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnosti
blue rock vrsta goloba
sleng blue ruin slaba vrsta brinjevca
true blue zvest
to turn (ali make) the air blue kvantati, zmerjati
blue water odprto morje

boule [bul] féminin krogla; klobčič; populaire glava

boule de fil klobčič sukanca
boule de gomme bonbon proti kašlju
boule de neige kepa snega
boule (militaire) komis, vojaški kruh
(jeu masculin de) boules balinanje; balinišče
boule à thé čajni jajček (s čajem pri vretju vode)
avoir une boule dans la gorge (familier, figuré) imeti žgance v ustih
avoir une bonne boule biti simpatičen
avoir, les nerfs en boule izgubiti živce, pobesneti
se battre à boules de neige kepati se
être en boule (familier) biti jezen, besen
faire boule de neige (figuré) naraščati, narasti
faire des yeux en boule de loto debelo (po)gledati
jouer à la boule igrati neko vrsto rulete
se mettre en boule zviti se v klobčič, figuré postati besen, razjeziti se
perdre la boule (familier) znoreti
jouer aux boules balinati

brég (-a) m

1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

cagnesco agg. (m pl. -chi) pren. sovražen, grozeč, preteč:
guardare in cagnesco pisano, srdito gledati

caresser [-rɛse] verbe transitif božati, ljubkovati; laskati se, dobrikati se; spogledovati se, koketirati; gojiti (nado, načrt)

caresser quelque chose du regard nežno, zadovoljivo, poželjivo kaj gledati
caresser un espoir upati
caresser une chimère, un rêve sanjariti
caresser les côtes à quelqu'un (familier, ironično) pretepsti koga

carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

carreau de mine rudniško odlagališče
carreau de vitre šipa
à carreaux kariran, kockast
papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
coucher sur le carreau na tleh spati
se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
regarder aux carreaux gledati skoz okno
tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen

caveō -ēre, cāvī, cautum (iz *coveō gledati; prim. gr. κοέω zapažam, gledam, ἀκούω slišim)

1. paziti se, čuvati se, varovati se koga ali česa, oprezen biti; abs.: nate, cave O., eum, qui palam est adversarius, facile cavendo vitare possis Ci., illum identidem monere, ut caveret Ci. da naj se pazi. Sklada se
a) z a(b): ut a me ipso caveret Ci. da se mene... varuje, c. ab insidiis S.; predklas. in poklas. s samim abl.: c. malo Pl., Petr., infortunio Pl., cave tibi Romā Val. Max.
b) z acc.: ut vallum caecum fossamque caveant C., illum ut me metueret, me caveret, monebant Ci., socium cavere quî possumus? Ci., c. ictum fulminis Lucr.; od tod pass.: cavenda est gloriae cupiditas Ci. varovati se je treba slavohlepnosti, cavendae et struendae insidiae L., cauto opus est Pl. iz previdnosti.
c) z inf.: caveret id petere, quod illi iure negaretur S., commisisse cavet, quod mox mutare laboret H., capro occursare caveto V.
č) s finalnim stavkom (trdilno): cavet, ut ea pecunia decemviri utantur Ci. skrbi za to, da..., caveamus, ut ea, quae pertinent ad dignitatem, moderata sint Ci.; večinoma nikalno: ut cavebis, ne me attingas Pl., cavete iudices, ne nova proscriptio instaurata esse videatur Ci. pazite, skrbite, da ne, quod ut ne accidat, cavendum est Ci. Pogosto se prepoved opisuje z imp. cave, caveto, cavete kot krepkejša nikalnica: nikar ne, za nobeno ceno ne: caveto, ne laxi sient Ca., verbum cave faxis Pl., cave credas Ci. nikar ne veruj, cave sis (= si vis) mentiaris Ci., cave te fratrum... misereat Ci. nikar ne imej usmiljenja, cave faxis H.; occ. voj. odbijati, prestreči (prestrezati): ictum Q.

2. (po)skrbeti za..., zavarovati, zaščititi, z dat. personae in rei: cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., his agris cavet, hos defendit Ci., existimasti satis cautum tibi ad defendendum fore Ci., alicui cautum velle Ci. želeti komu varnost, monent, ut ipsis ab invidia caveatur L. da naj jih obvarujejo sovraštva, cavere securitati Suet.

3. occ. jur.
a) sebe zavarovati, pridobiti varnost, zagotoviti si: cum ita caverent: si post kal. ian. in consilivm iretur Ci., agri, de quibus cautum est foedere Ci., ab sese caveat, quemadmodum velit Ci. naj si pridobi njegovo jamstvo.
b) koga drugega zavarovati, dati mu poroštvo (varnost), porok biti komu, varščino položiti: civitate obsidibus de pecunia cavent Ci. se zavežejo s talci glede denarja, praediis populo cautum est Ci., Tauromenitanis cautum est foedere, ne navem dare debeant Ci.
c) kot pravnik posredovati pri zagotovilih, zagotovilo oskrbeti, varnost zagotoviti (zagotavljati) komu: haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci. odvetniški posel v vseh pravnih in uradnih zadevah, iuris consultus ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus est Ci.

4. z zakonom, oporoko ali pogodbo zagotoviti (zagotavljati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): altera lex privatorum aedificiis, altera sepulcris cavet Ci. ima določbe..., testamento cavere, ut dies natalis agatur Ci., in quo foedere cum caveretur sociis (so se ustanovile določbe za zaveznike), nihil de Saguntinis cautum est L. se ni nič ukrenilo glede Sagunčanov.

Opomba: Imp. pr. pesn. tudi căvĕ: Pl., Ter., H., O., Cat., Pr.

ceja ženski spol obrv; pas oblakov (na nebu); gorski vrh

tener a/c entre ceja y ceja neprestano na nekaj misliti
tener a uno entre ceja y ceja koga v želodcu imeti, jeziti se na koga
arquear las cejas debelo (po)gledati
quemarse las cejas od učenja (skoraj) vid izgubiti
hasta las cejas do skrajnosti