Franja

utíšati (-am) | utiševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. calmare, tranquillare; zittire; smorzare, abbassare il volume:
utišati otroka calmare il bambino
utišati radijski sprejemnik abbassare il volume della radio
utišati glas smorzare la voce
utišati koga z ostro besedo zittire qcn. aspramente

2. alleviare, lenire; sedare:
utišati bolečino lenire il dolore

B) utíšati se (-am se) perf. refl. calmarsi, chetarsi, tacere:
smeh se je utišal le risa si chetarono

užívati užíti to enjoy, to delight (v in); to find (ali to take) pleasure in, to take delight in; to relish; to rejoice in; to revel in; to experience pleasure; (hrano) to partake (of food), to consume; to be the beneficiary (ali usufructuary), to have the benefit (ali use) of

užívati, užíti glas, sloves kot... to have a reputation as..., to enjoy the reputation of...
užívati, užíti dober kredit to enjoy good credit
užívati, užíti splošno spoštovanje to be held in high esteem by everybody
uživam v sprehodih I enjoy my walks (ali promenades)
užívati, užíti zaupanje kake osebe to enjoy someone's confidence
užívati, užíti v čem to get a kick out of something

vás (-í) f paese, villaggio:
rojstna, domača vas paese natio
ribiška vas villaggio di pescatori
živeti na vasi vivere in campagna
vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
pren. biti španska vas essere arabo
olimpijska vas villaggio olimpico
globalna vas villaggio globale
geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
PREGOVORI:
vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina

ves¹ [ə] (vsa, vse)

1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
z vso resnostjo allen Ernstes
z vso silo mit aller Kraft
za vso prihodnost in alle Zukunft
privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
ves zadovoljen quietschvergnügt
ves pomirjen quietschfidel

4.
na ves glas lautstark, laut
na vso moč mit aller Kraft
za ves svet für alles in der Welt
na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

5.
vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
| ➞ → vsak, vse, vsi

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

vest¹ [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
čista vest ein reines Gewissen
čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
slaba vest ein schlechtes Gewissen
poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
vest me peče ich habe Gewissenbisse
črv vesti der Wurm des Gewissens
glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
očitki vesti Gewissensbisse množina
pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
presojanje vesti die Selbstprüfung
razlog vesti der Gewissensgrund
stvar vesti die Gewissenssache
svoboda vesti die Gewissensfreiheit
vprašanje vesti die Gewissensfrage
zaradi vesti gewissenshalber
imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
po vesti nach dem Gewissen
odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience

vést¹ conscience ženski spol (morale)

čista vest conscience pure (ali nette)
dobra (slaba) vest bonne (mauvaise) conscience
kosmata vest conscience élastique (ali large)
mirna vest conscience tranquille
po najboljši vesti en son âme et conscience
glas vesti voix ženski spol de la conscience
svoboda vesti liberté ženski spol de conscience
izprašati si vest faire son examen de conscience
olajšati si vest soulager (ali décharger, libérer) sa conscience
potolažiti si vest tranquilliser sa conscience
vest ga peče, grize il a des remords, sa conscience le tourmente
apelirati na vest koga faire appel (ali s'adresser) à la conscience de quelqu'un
čista vest je najboljše zglavje une conscience pure est un bon oreiller

vlóžek (vložèn kos) pieza f insertada (ozir. intercalada) ; (v obleki) aplicación f ; (v igri) puesta f ; (zastavek, zalog) señal f ; (v plinski maski) filtro m , cartucha f

higienski (ženski) vložek paños m pl; (v bolnem zobu) empaste m provisional; (za čevelj) plantilla f, (ortopedski) plantilla ortopédica; (gledališče) número m (glas pieza f) fuera de programa

volílen electoral, election(-); elective

volílni boj election contest, election campaign
volílni govor election speech, ZDA campaign speech
volílna kampanja election campaign, canvassing, electioneering
volílni glas vote
volílni imenik register of voters, electoral roll, electoral register
volílni izidi election returns pl, poll
volílna glasovnica ballot paper
volílna kroglica (voting) ballot
volílni fond (electoral) campaign fund
volílni listek voting paper, ballot
volílni odbor electoral board, electoral committee
volílni letak election pamphlet
volílni komisar returning officer
volílna celica, kabina polling booth, voting booth
volílni program platform, ZDA ticket
volílno okrožje constituency, ZDA district
volílna pravica right to vote, franchise
splošna volílna pravica universal suffrage
moška, ženska volílna pravica male, female suffrage (ali right to vote)
volílna reforma electoral reform
volílni seznam kandidatov list of candidates, ZDA ticket, slate
volílna skrinjica ballot box
števec (štetje) volílnih glasov scrutineer (scrutiny)
velika (slaba) volílna udeležba a heavy (a light) poll
volílni zakon electoral law
nemški volílni knez zgodovina Elector
volílna enota voting unit
volílna konferenca election conference
imeti volílni govor to electioneer, ZDA to stump
(od)dati svoj volílni glas to give one's vote (za for)
prešteti volílne glasove to count the poll (ali the votes)

volílen électoral, de vote

volilni boj, volilna borba (kampanja) lutte ženski spol (campagne ženski spol) électorale
volilni imenik liste électorale
volilni glas voix ženski spol, vote moški spol, suffrage moški spol
volilni govor discours électoral
volilna kabina isoloir moški spol
volilni lokal bureau moški spol de vote
volilni odbor comité électoral
volilni okraj, okrožje circonscription électorale
aktivna volilna pravica droit moški spol de vote, électorat moški spol
pasivna volilna pravica éligibilité ženski spol
splošna volilna pravica suffrage universel
volilni program programme électoral, plate-forme électorale
volilna tajnost secret moški spol du vote
volilna udeležba participation électorale
volilno zborovanje réunion électorale
volilni rezultat résultat moški spol des élections
volilni knez (zgodovina) prince électeur, Électeur moški spol

volílen (-lna -o) adj. di voto; elettorale; delle elezioni:
volilna pravica diritto di voto
volilni glas voto
volilni imenik lista elettorale
volilna skrinjica urna elettorale, bossolo
volilni okoliš circoscrizione elettorale
volilna propaganda propaganda elettorale
splošna volilna pravica suffragio universale
hist. volilni knez principe elettore

volílen electoral; de voto

volilni boj (kampanja, lokal, postopek, žara, reforma, propaganda, program) batalla f ali lucha f (campaña f, colegio m, procedimiento m, urna f, reforma f, propaganda f, programa m) electoral
volilna udeležba (okrožje, zakon, seznam, pravilnik, odbor, podkupovanje) participación f (distrito m, ley f, censo m, reglamento m, comité m, corrupción f) electoral
volilni upravičenec votante m inscrito en el censo electoral
volilna upravičenost, pravica derecho m de voto
volilna obveznost obligación f de votar
volilne obljube promesas f pl hechas a los electores
volilno geslo, volilna parola lema m, divisa f
volilni glas voto m, pol sufragio m
volilna tajnost secreto m del sufragio
volilni rezultat resultado m de las elecciones
aktivna volilna pravica voto m activo
pasivna volilna pravica elegibilidad f
splošna volilna pravica sufragio m universal
volilni govor discurso m (de propaganda) electoral
volilna kabina cabina f de colegio electoral
volilni listek papeleta f de votación
volilna turneja viaje m de propaganda electoral
volilno zborovanje reunión f electoral, mitin, mitín m (de propaganda) electoral
volilni knez (hist) (príncipe m) elector m

vóljen | volján (vóljna -o) adj.

1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
voljno blago tessuto morbido

2. disposto, pronto:
biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

3. nareč. abile, atto, capace

4. nareč. mite, soave:
voljen glas voce soave
voljna zima inverno mite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole

vótel creux, excavé, évidé

votlo drevo arbre creux
votla glava (figurativno) tête creuse (ali sans cervelle)
votli glas voix creuse (ali caverneuse)
votla mera mesure ženski spol de capacité
votli zob dent creuse
votlo doneti sonner (le) creux

vótel (-tla -o) adj.

1. cavo, vuoto, incavato:
rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

2. profondo, cavernoso:
votel glas voce cavernosa

3. pren. vuoto vacuo

4. pren. infondato, indeterminato:
votel strah una paura infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
votle mere misure di capacità
bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
grad. votli tlakovec tavella
votli zidak forato; pignatta
votlo steklo vetro soffiato
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente

vpijoč [ó] (-a, -e) schreiend (v nebo himmelschreiend)
glas vpijočega v puščavi ein Rufer/Prediger in der Wüste

vpijóč (-a -e)

A) adj. che grida; che chiama, reclama

B) vpijóč (v adv. rabi) gridando, chiamando, reclamando

C) vpijóči (-a -e) m, f, n bibl.
glas vpijočega v puščavi voce (che chiama) nel deserto, vox clamantis in deserto

vpíti² (vpíjem) imperf.

1. gridare, strillare, sbraitare:
vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
vpiti na pomoč gridare aiuto

2. pren. stridere; contrastare; gridare:
barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo

3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta

vsiljív (-a -o) adj.

1. importuno, invadente, indiscreto, petulante:
vsiljiv prosilec un postulante importuno

2. importuno, indiscreto:
vsiljive misli pensieri importuni

3. stridente, stridulo; sgradevole:
vsiljiv vonj odore sgradevole
vsiljive barve colori stridenti
vsiljiv glas voce stridula