Franja

incitātus 3

1. (v hitro gibanje ali v tek) zagnan, nagnan, pognan: equo incitato se in hostes inmisit Ci. pognal je konja v dir in …

2. pospešen, hiter, nagel, uren, brz; (enalaga): mundi incitatissima conversio Ci., incitatus latronum impetus Ci.; pren.: tempus viris armis incitatissimum Fl. silno razburjen po junaških bojih, cursus in oratione incitatior Ci., alter (Thucydides) incitatior fertur Ci.; adv.: fluit omnino numerus a primo tum incitatius brevitate pedum, tum proceritate tardius Ci.

3. metaf. (o čustvih) razburjen, divji, silen: incitatissimum odium Val. Max.

in-compositus 3, adv. -ē

1. nesestavljen, enostaven, enote(re)n: Ambr.

2. ne lepo in prav sestavljen in urejen, neurejen, nereden, nepravilen, ki ni (se ne vrši) po pravilu ali redu, neumerjen, neroden: Val. Max., Plin. iun., incompositi motūs V. neumetelno gibanje (pri plesu); od tod: inordinatum et incompositum agmen L. neurejena in ne tesno strnjena četa, i. hostes L. brez reda (neurejeno) korakajoč, hostis incomposite veniens L., incomposite fugere Cu. v zmedenem begu; o borilcu: armis incompositus T. (Dial.) ne pravilno držeč; o slogu: Q., Aug., i. versus L.; prim. enalaga: incomposito pede currunt versus Lucili H. tečejo s spotikajočo se nogo = nepravilno, negladko; podobno: horride et incomposite efferre (v govoru) Q. nerodno; o značaju: insipientes, incompositi Vulg. razbrzdani.

inégal, e, aux [inegal, go] adjectif neenak; različen; neraven (tla) neenakomeren, nepravilen; spremenljiv, nestanoviten

mouvement masculin inégal neenakomerno gibanje
terrain masculin inégal neravno zemljišče

īn-stabilis -e

1. ne trdno stoječ, ki nima bivališča, nestalen: ubi pedes instabiles … perverti posset L., erat instabilis tellus O., cumbae V., naves O., volutatio Plin. neenakomerno gibanje (ladje), arbor V. prežagano drevo, aures imas instabiles facit O., hostis instabilis ad comminus conserendas manūs L. ki ne vztraja, da bi … , ki ne vzdrži … , instabilis manus Cu. nestalna (nomadska), roparska; enalaga: instabilis gradus Cu. negotov, locus ad gradum instabilis T. ni dajal (nudil) trdne opore.

2. metaf. omahljiv, nestalen, nestanoviten: Sen. tr., res maritimae instabilem motum habent C., nihil tam instabile quam fama T., animus V., fortuna T., fortuna incerta instabilisque Pac. ap. Corn.; adv. īnstabiliter: Aug.

insurrectionnel, le [-ksjɔnɛl] adjectif uporniški

mouvement masculin insurrectionnel uporniško gibanje
gouvernement masculin insurrectionnel uporniška vlada

in-tendō -ere -tendī -tentum

I.

1. nape(nja)ti: tormenta Cu., fauces Ci., arcum intendebat Apollo V., vela secundi intendunt zephyri V., rana intendit cutem Ph.; occ.
a) razpe(nja)ti, raz(pro)streti (raz(pro)stirati), razgrniti (razgrinjati), raztegniti (raztezati), (raz)širiti: nemus intendat silvas (drevesa) Pr.; refl.: nubes se intendēre Cu. so se razpeli (vlekli) po nebu, primis se intendentibus tenebris L. ko se je ravno stemnilo, nox se intendit L.; tudi brez se: vesperā intendente Amm. se nagiba, se je nagnil, intendentes solis radii Aur.
b) s čim prevleči, prekri(va)ti: tabernacula carbaseis intenta velis Ci., intenditque locum sertis V., bracchia tergo V. z govejim usnjem, gracili geminas stamine telas O., sellam loris Q., citharam nervis Q.; od tod z obrnjeno konstrukcijo (prim. circumdare): vincula collo V., coronas postibus O. razobesiti po … , folia sacrificationi Col.

2. metaf. nape(nja)ti = (po)večati, povelič(ev)ati, poviš(ev)ati, (po)množiti: cornū … intendit vocem V., intentis oculis contemplari Ci. z napeto pozornostjo, languescet industria, intendetur socordia T., spiritum intendere Cu. dihanje, odium, gloriam, cupiditates T., regis curam Cu., officia S. svojo gorečnost, formidinem, metum T., vera T. pretiravati, leges Plin. iun. poostriti, syllabam Gell. zatezati, se intendere Ci. napenjati se, truditi se. —

II.

1. raztegniti (raztezati), iztegniti (iztezati), pomeriti (pomerjati), nameriti (namerjati), obrniti (obračati) kam: manus T., bracchia O., palmas O.; smer: dextram intendit ad statuam Ci., aures ad verba O., Ci., aciem (oculorum) in omnes partes Ci., oculos in vultum legentis Iust.; z dat.: manus verberibus T. pomoliti, bracchia remis V. iztegniti po … ; occ. (orožje) obrniti proti komu, nameriti na koga, naperiti zoper koga: intentus est arcus in me unum Ci., hastas L. nastaviti, sagittas Cu., sagittam V. pomeriti s puščico, sprožiti jo, telo intento stare L. z golim mečem, tela in patriam Ci., tela intenta iugulis civitatis Ci., telum in iugulum Plin. iun., signa legionum intenta cervicibus vestris Ci., i. ictūs T., intento igne Sil. (o streli); pren.: de ducentis nummis primum intendam ballistam in senem Pl.

2. metaf.
a) pot ubrati, na pot stopiti (stopati), kreniti po poti, nameriti jo, odpraviti (odpravljati) se, (na)potiti se kam: iter in Italiam L., a portā ad praetorem iter intendit L., fugam i. L., Cu., Lucan. v beg se pognati, zbežati; prolept.: novum alveum Cu. napraviti si, quo ire intenderat S.; occ. obrniti (obračati) se, kreniti kam: ut eo, quo intendit, mature cum exercitu perveniat Ci., quo intendam? Ter., quo intenderat, in Manliana castra pervenit Ci.; pren. kam hoteti dospeti, nameniti se (namenjen biti) kam: ante … quam illuc proficiscare, quo te dicis intendere (v govoru) Ci.; stremeti, težiti za čim: huc igitur intendit T., quocumque intenderat, res adversae erant S., huc potius intenderet T., ea (natura) non satis proficere potuisset, nisi eodem studio atque imitatione intendisset Ci., ubi Marius haruspicis dicta eodem intendere videt S. prav na to meriti.
b) (kako dejanje) naperiti (naperjati), snovati proti komu, zoper koga: facinus in alienum hominem intentum Ci., periculum in omnes intenditur Ci., bellum in Hispaniam, bellum eo i. L., in aliquem (alicui) crimen L. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga, dolum Cu. zvijačo (past) nastaviti, fallaciam in aliquem Ter. (po)lotiti se koga z … , alicui probra ac minas T. sramotiti ga in groziti mu, alicui litem Ci. pravdo začeti (sprožiti, naperiti) zoper koga, crimen in aliquem L. ali (adulterii) crimen alicui Suet. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga (česa), quo cupiditatem intendit Antonius Ci.; brez določitve smeri: actionem perduellionis intenderat Ci. je bil naperil (sprožil) tožbo …
c) (svojega duha, svojo skrb, pozornost) obrniti (obračati) na kaj, paziti, prežati na kaj, streči po čem: animum ad reparandas vires Cu., animus intenditur in curas Ci., animum i. in ea quae … Ci., oculos et mentes in pugnam C., illuc mentem Q., animum rebus honestis H., Q., cogitationes in aliquid L., curam in apparatum belli L., sensus ad aliquid Ci., omnes curas in aliquem Cu., alicui rei curam Plin., dolorem in ultionis solacia Iust., opes ad dominationem occupandam Iust., considerationem ad rem Ci., eruditionem ad rem Plin. iun., laborem in aliquid Q., in rem novam i. Q., ad nuptias Cleopatrae Iust.
č) posvetiti (posvečevati) se, vda(ja)ti se čemu, baviti (pečati, ukvarjati) se s čim: in Italiam resque urbis T., ad publicas curas T., se alienis negotiis T.; occ.
d) nameniti se, namerjati, nameravati: consilium Ter.; s pronominalnim obj.: si Antonius, quod animo intenderat, perficere potuisset Ci., neque quod intenderat, perficere potest S., non quod intenderat, ut Adherbalis potiretur, efficere potuit S., intendentes, ut oratores fiant Q.; z inf.: fugā salutem petere intenderunt C., in potestatem redigere animo intendit T.
e) trditi, skušati dokazati: id, quod intenderemus, confirmare Ci., falsum i. Ci.; abs.: eum, quomodo nunc intendit, ne in vivorum quidem numero fuisse demonstrat Ci.; z ACI: (Lupus) intendere coepit, se oportere … facere Ci., hunc se intendit esse Ter. — Od tod adj. pt. pf. intentus 3, adv. -ē

1. napet; kot pt. pf.: intentus arcus Cu., O., intentae chordae Ci.; pren.: intentus labor O. naporno delo, intentior cura L., Cu. večja, intenta alimentorum pretia T. povišana cena, intentior disciplina T. strožji, tesnejši, febris Cels. huda, impetus intentior Sen. ph. silnejši, ut altera pars orationis levis atque summissa, sic haec intenta ac vehemens esse debet Ci.; enalaga: milites intenti T. goreči v službi.

2. metaf. napeto (z napeto pazljivostjo) čakajoč (pričakujoč) koga ali kaj, prežeč na kaj, pazljiv, pozoren: intenti exspectant signum V., omnes milites intenti pugnae proventum exspectabant C., intentiores utrimque custodiae L., cum Maria corde intentissimo pasceretur Aug., mutato vultu intentissimus cogitare coepi Aug., intentissima conquisitio L.; na vprašanje na kaj? z ad ali in z acc.: ad pugnam C., in pugnam intenti Cu., ad nutum ducis Cu., ad id tantum L., in omnem occasionem L., ad unum imperium L., mens in imagines Ci.; tudi adversus omnes motus L.; pesn. z dat.: mens intenta malis L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: intenti, quam mox signum daretur L., intenti paratique, si lacesserentur L., intentus, sive Etruria se interim sive Latini aut Hernici moverint L. pazljiv na vsako gibanje, bodisi v Etruriji ali … , intente audiri Q., intentius contemplari Amm.; occ.
a) zelo skrbeč za kaj, nenehno misleč na kaj, na umu (v mislih) imajoč kaj, prizadevajoč si za kaj, marljivo se s čim ukvarjajoč, prizadeven, skoren = vnet za kaj, skrben, iskren: intentius delectūs habere L., intentius bellum apparare L., intentius se excusare T., ea multo intentius petere in vitā Corn., eo intentius Vologeses premere obsessos T., intentius admonere, ut … L., intente instanterque pronuntiare Plin. iun., intente observare Vulg.; z dat.: intentus operi agresti, rustico L., arti Cu., servilibus officiis L., libello Fl., paci Lucan., cogitationi Suet., proeliis Amm., dies vigiliae intentae Amm.; zlasti z dat. gerundivi: agendo Galliarum censui intentus T., non ante umquam Volscos nec ducibus legendis nec exercitui scribendo intentiores fuisse L., celerandae victoriae intentior T., inter id instruendae fraudi aliquanto intentior quam muniendis castris aut ulli militari operi L.; z ad: ad curas L., ad parendum L.
b) pripravljen (gotov) na boj (udar); z ad ali in: exercitus ad proelium intentus ornatusque T., cum adunata omnis classis et intenta in navale bellum esset Iust.; z dat.: dimicationi ultimae instructus intentusque L.; abs.: paratus et intentus, intentus paratusque, armatus intentusque S., L., T.

iredentístičen irrédentiste

iredentistično gibanje mouvement moški spol irrédentiste

izstrélek (-lka) m voj. proiettile; proietto:
gibanje izstrelka traiettoria del proiettile
izstrelek iz puške proiettile di fucile
topovski izstrelek proietto
dirigirani, vodeni izstrelek proiettile teleguidato

kamer|a ženski spol (-e …) die Kamera, -kamera (filmska Bildkamera, Filmkamera, fotogrametrična [Meßbildkamera] Messbildkamera, mikroskopska Mikroskopkamera, polaroidna Polaroidkamera, Sofortbildkamera, televizijska Fernsehkamera, zvočna Tonkamera)
… kamere/za kamero Kamera-
(asistent der Kameraassistent, gibanje die Kamerabewegung, glava der Kamerakopf, obrat der Kameraschwenk, ohišje das Kameragehäuse, der Kamerakasten, vodenje die Kameraführung, dvigalo za kamero der Kamerakran, kabel za kamero das Kamerakabel, voz s kamero der Kamerawagen)

krivúljast (-a -o) adj. curvo; curvilineo:
krivuljasto gibanje moto curvilineo

króžen circular; (okrogel) round, spherical

króžno gibanje (potovanje) circular motion (tour)
króžni odsek segment
króžna vozovnica roundabout ticket
króžna žaga circular saw

króžen circulaire, rond

krožno gibanje mouvement moški spol circulaire (ali de rotation, rotatoire, giratoire)
krožno potovanje voyage moški spol circulaire, circuit moški spol, tournée ženski spol
krožna žaga scie ženski spol circulaire

króžen (-žna -o) adj. del cerchio, del circolo, circolare; rotazionale:
krožni izsek, lok settore circolare, arco (circolare)
krožna cesta strada circolare, circonvallazione
krožno dirkališče pista circolare, circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. krožna dirka gara su pista
anat. krožna mišica sfintere; muscolo anulare, orbicolare
krožna žaga sega circolare
šport. krožni obrat giravolta
fiz. krožno gibanje moto circolare
ekon. krožno gibanje denarja circolazione del denaro
strojn. krožno hlajenje raffreddamento con circolazione (di fluido refrigerante)
šport. krožna smer rotatoria
krožni (prometni)
otok isola rotazionale
igre krožno deljenje kart girata

króžen circular

krožno gibanje movimiento m circular (ali giratorio)
krožno potovanje gira f

krožn|i [ó] (-a, -o) umlaufend; Kreis- (izsek der Kreisausschnitt, lok der Kreisbogen, odsek der Kreisabschnitt, proces der [Kreisprozeß] Kreisprozess, stožec der Kreiskegel, tir die Kreisbahn, gibanje die Kreisbewegung); Rund- (horizont der Rundhorizont, tehnika mešalnik der Rundmischer, ples der Rundtanz, pletilnik die Rundstrickmaschine, šport tek der Rundlauf, cerkev die Rundkirche, klop die Rundbank, pot der Rundweg, razpoka der [Rundriß] Rundriss, tura die Rundtour, die Rundfahrt, okno das Rundfenster, potovanje die Rundreise); Ring- ( tehnikačolniček der Ringschützen, utor die Ringnut, vod die Ringleitung, tehnika peč der Ringofen, obzidje die Ringmauer)

lāscīvia -ae, f (lascīvus)

1. (v blažjem pomenu) igra, šala, razposajena (prešerna, objestna) veselost, objestnost, (ne)porednost, nagajivost: ut „profectione laeti piscium lasciviam intuerentur“ Pac. ap. Ci. živahno gibanje, hilaritas et lascivia, lusus atque lascivia, nec lasciviā nec risu Ci., laeta l. Lucr., ut nudi iuvenes … Pana venerantes per lusum atque lasciviam currerent L., quem non in iocos vocabit lascivia Sen. ph., ferunt Vettium Valentem lasciviā in praealtam arborem conisum, interrogantibus … respondisse … T., audacis lasciviae pretium est voluptas spectantium T. drzne igre (o plesu med meči), priorem lasciviam repetere Plin. iun. (o delfinih); metaf. o neosebnih subj.: naturae l. Plin.; šalj.: o virgarum lascivia Pl. o ti, na čigar hrbtu pogosto objestno plešejo šibe = ki jih pogosto dobiš s šibami po hrbtu.

2. (v slabem pomenu)
a) objestnost, prešernost, prevzetnost, prevzetíja, napihovanje, arogantnost, nadutost, ošabnost, samovšečnost, samopašnost, neugnanost, razbrzdanost, razuzdanost, razposajenost, nezmernost, razpuščenost: (naspr. continentia, modestia): lasciviam a vobis prohibetote L. ne bodite prevzetni, maledicendi l. Q., quas (sc. faces) in vacuas domos et inania templa per lasciviam iaculabantur T. iz objestnosti, Claudius … theatralem populi lasciviam severis edictis increpuit T., Plinio in poëmatis lasciviam, in moribus constitisse censuram Aus.; v pl.: temulentiae lasciviae Val. Max., Messalina paribus lasciviis ad cupidinem et fastidia T. enako muhasta (hudomušna); occ. evfem. nasladnost, razkošje, sla, pohotnost, poltenost, čutnost: quos soluto imperio licentia atque lascivia corruperat S., modestiam praeferre (javno (na zunaj) kazati) et lasciviā uti T. (o ženskah), oculorum lasciviā omnes feminas anteire Iust. v pohotnih pogledih, lascivias exercere cum filia Arn. svoji pohotnosti (svojemu pohotnemu poželenju) streči.
b) (o slogu) nališpanost, nakičenost, prisiljenost, neobrzdanost: lascivia deliciaeque Q., recentis huius lasciviae flosculis capti Q.

lastn|i (-a, -o) Eigen- (iniciativa die Eigeninitiative, izvedba der Eigenbau, kontrola die Eigenkontrolle, obremenitev die Eigenbelastung, sredstva Eigenmittel množina, toplota die Eigenwärme, tehnika pogon der Eigenantrieb, gibanje die Eigenbewegung); Selbst- (posnetek die Selbstaufnahme, razvoj die Selbstentwicklung, pričevanje das Selbstzeugnis, uničenje Selbstvernichtung)
z lastnim hlajenjem selbstlüftend
za lastno uporabo eigengenutzt
z lastno barvo eigenfarbig
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
figurativno na lastno pest auf eigene Faust
| ➞ → volja, izkušnja, noge, pota, oči, žep, koža, presoja, režija, zakonitosti, merilo, sila, financiranje, pobuda

liberalni feminizem stalna zveza
(družbeno gibanje) ▸ liberális feminizmus

ličinka samostalnik
1. ponavadi v množini (razvojna stopnja živali) ▸ lárva Ličinka se zabubi in iz bube se razvije odrasla žival. ▸ A lárva bebábozódik, és a bábból kifejlődik a kifejlett állat.
2. (vaba na trnku) ▸ csali
Vmesni čas marsikdo preživi z ribolovom na ličinko. ▸ A köztes időben sokan csalival horgásznak.
Izbrala sva trnek za plavajočo ličinko, ki s svojo obliko posnema gibanje prave ličinke. ▸ Az alakjával az igazi lárva mozgását utánzó lebegő csalihoz választottunk horgot.

ljúdski popular; nacional

ljudski delegat delegado m del pueblo
ljudska demokracija democracia f popular
ljudsko gibanje movimiento m popular
ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
ljudska fronta (pol) Frente m Popular
ljudska izdaja edición f popular
ljudska knjižnica biblioteca f popular
ljudski komisar comisario m del pueblo
ljudski koncert concierto m popular
ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
ljudska lastnina propiedad f nacional
ljudska milica Policía f Popular
ljudska oblast poder m popular
ljudski praznik fiesta f nacional
ljudska republika república f popular
ljudsko sodišče tribunal m popular
ljudska stranka (pol) partido m popular
ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
ljudska umetnost arte m popular
ljudsko štetje censo m de la población
ljudska univerza centro m de extensión universitaria
ljudsko veselje festejos m pl populares
ljudski vodja líder m popular
ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular