Franja

znánje (-a) n

1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

2. star. (veščina, spretnost) abilità:
telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
šol. formalistično znanje nozionismo
uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
PREGOVORI:
v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere

zweite drugi; kein zweiter nihče drug; der zweite Großvater sein biti izrezan dedek; der Zweite Weltkrieg druga svetovna vojna; zweite Bundesliga 2. zvezna liga; zweite Vergangenheit perfekt; zweiter Bildungsweg šolanje/študij ob delu; aus zweiter Hand iz druge roke

žet|ev [é] ženski spol (-ve …) die Ernte (druga Nachernte, žita Getreideernte, pšenice Weizenernte, riža Reisernte, rži Roggenernte)
paberki po žetvi die Nachernte
čas žetve die Erntezeit
zavarovanje žetve die Ernteversicherung

žétev moisson ženski spol , récolte ženski spol , époque ženski spol (ali temps moški spol) , de la moisson (ali de la récolte)

druga žetev seconde récolte
spraviti žetev pod streho rentrer la moisson (ali la récolte)
spraviti žetev v skedenj engranger la moisson

žétev cosecha f ; recolección f

druga žetev segunda cosecha
obilna (povprečna) žetev cosecha abundante (mediana)
slaba žetev mala cosecha, malogro m de la cosecha
sladkorna žetev zafra f
žitna žetev recolección f del trigo
spraviti žetev pod sheho recoger, (žito) entrojar (cereales)

žganj|e² srednji spol (-a …) (žgana pijača) der Branntwein, der Schnaps (kuminovo Kümmelschnaps, kvalitetno Edelbranntwein, riževo Reisschnaps, Reisbranntwein, zeliščno Kräuterschnaps)
medeno žganje der Bärenfang
prvo žganje der Lutter
vinsko žganje der Weinbrand
žitno žganje der Kornbranntwein, der Korn
druga destilacija žganja der Feinbrand
davek na žganje die Branntweinsteuer
kozarček za žganje das Schnapsglas
steklenica za žganje die Schnapsflasche
destilacija žganja die Branntweindestillation
dišati po žganju eine Schnapsfahne haben
piti žganje Schnaps trinken, stalno: schnäpseln

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

življenjski drug moški spol der Lebenspartner
iskanje življenjskega druga die Partnersuche, izbira: die Partnerwahl

ἀ-θρόος 3 in 2 ἁ-θρόος [Et.: iz σα-θρόος, ἀ copul. in θρόος = skupno] zbran, skupljen, stisnjen, združen, gost, obilen, silen; o četah: sklenjen, strnjen; κῶμαι druga poleg druge; τὸ ἀθρόον glavna moč; ἀθρόον γίγνεσθαι zbirati se; ἁθρόα πάντα vse hkrati; ἀθρόοι vsi skupaj.

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀντι-μηχανάομαι d. m. pripravljam se na odpor; ukrenem nasprotno, izmišljujem druga sredstva (v obrambo), σβεστήρια κωλύματα pripravljam se na, skrbim za gašenje.

Ἀσπασία, ἡ 1. iz Mileta, ljubica in druga žena Periklejeva. 2. iz Fokeje, ljubica Kira Mlajšega.

Β, β (βῆτα) druga črka grškega alfabeta; kot številka β' = 2, ˌβ = 2000.

βαθῡ́νω (βαθύς) [fut. βαθυνῶ] izdolbem, uglobim, poglobim; φάλαγγα postavim bojni red tako, da stoji mnogo vrst druga za drugo; ἐξ ὅσων ἐγὼ τὴν φάλαγγα βαθυνῶ koliko vrst bom postavil drugo za drugo v bojni red.

δευτερεῖα, τά (δεύτερος) 1. drugo darilo, druga nagrada v bojnih tekmah. 2. drugi red, drugo mesto.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.

δί-στολος 2 (στέλλω) poet. dvakrat spremljan (od Kreontovih ljudi); δίστολοι ἀδελφαί obe sestri (Antigona in Izmena, ki sta bili druga za drugo odvedeni).

ἐπ-έρχομαι med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.

ἑταιρίζω, ep. tudi ἑταρίζω 1. sem komu tovariš, drug, spremljam, pridružim se komu τινί. 2. med. jemljem si koga za druga ali tovariša τινά.

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.