Franja

rassasier [rasazje] verbe transitif nasititi; figuré utešiti, zadovoljiti; prenasititi; figuré obsuti, obsipa(va)ti

se rassasier nasititi se (de z), najesti se; figuré naveličati se
je (me) suis rassasié de cela tega imam čez glavo dovolj

rat [ra] masculin podgana; figuré muha(vost); familier skopuh, stiskač; argot tat, vlomilec; adjectif, populaire skopuški, pohlepen

rat de bibliothèque (figuré) knjižni molj
rat des champs, des bois poljska, gozdna miš
rat d'eau, noir vodna, hišna podgana
rat de cave tanka sveča, péjoratif vohljač, kontrolor pijač v kleti
rat d'hôtel hotelski tat
rat d'église (péjoratif) pobožnjakar, -ica, tercialec, -lka
rat fouisseur krtica
face féminin de rat (populaire) oseba zelo grdega obraza
mort féminin aux rats strup za podgane
petit rat de l'Opéra mlada baletka
à bon chat, bon rat! kakor ti meni, tako jaz tebi!
pauvre, gueux comme un rat d'église reven kot cerkvena miš
être comme rats en paille živeti kot miš v siru
être fait comme un rat ujeti se v past
être dans un endroit comme un rat dans un fromage dobro, udobno se počutiti, imeti vsega dovolj, zastonj
les rats quittent le navire (figuré) v nevarnosti, bojazljivci, sebičneži zapuste vse
détruire les rats uničiti podgane
il est très rat on je zelo skop

reichlich obilen; zu reichlich čezmeren; (mehr als) dober (nach einem reichlichen Jahr usw. čez dobro leto itd.) ; Adverb obilno, obilo, dovolj, zadosti; figurativ dokaj, prilično (reichlich spät dokaj/prilično pozno)

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

Respekt, der, (-/e/s, ohne Plural) respekt, spoštovanje; es an Respekt fehlen lassen ne biti dovolj spoštljiv; jemandem Respekt erweisen/zollen izkazovati (komu) spoštovanje

ressortir*¹ [resɔrtir] verbe intransitif iti ali priti zopet ven; izhajati; jasno se pokazati, odražati se, priti do veljave

ressortir de chez soi zopet oditi z doma, iz hiše
la balle est ressortie par le cou krogla je prebila vrat
la figure ne ressort pas assez sur cette médaille figura ne pride dovolj do veljave na tej medalji
il ressort de là que ... iz tega sledi, izhaja, rezultira, da ...
faire ressortir poudariti, naglasiti, podčrtati (les défauts d'une personne slabosti, hibe kake osebe); verbe transitif zopet potegniti ven, izvleči
il a ressorti sa voiture du garage zopet je izvlekel, izpeljal avto iz garaže

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

rideau [rido] masculin zastor, zavesa (tudi théâtre); figuré koprena, pajčolan

rideau de fer (théâtre) železni zastor, politique železna zavesa
au delà du rideau de fer onstran železne zavese
rideau de feu, de fumée (militaire) ognjena, dimnata zavesa
rideau de troupes (militaire) tanka linija čet, ki zakriva gibanje čet
lever masculin de rideau (théâtre) enodejanka pred glavno igro
rideau! (familier) dovolj!
lever, baisser le rideau (théâtre) dvigniti, spustiti zastor, zaveso
se tenir derrière le rideau (figuré) držati se v ozadju, ne stopiti na dan
écarter, tirer le rideau odriniti, pritegniti zaveso
tirer le rideau sur quelque chose (figuré) pokriti kaj s kopreno, prikriti kaj

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

rub along neprehodni glagol
pot si utirati, pretolči se, prebi(ja)ti se (in a difficulty skozi težavo)
zvoziti jo; životariti, imeti težko življenje

I know enough Russian to rub along znam dovolj ruski, da se sporazumem v tem jeziku
the system still rub alongs along sistem se še drži

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

satiō¹ -āre -āvī -ātum (satis)

1. sititi, nasititi (nasíčati, nasičeváti): COL., IUST. idr., cibus, quem occuparunt, satiat CU., canes satiati sanguine erili O., satiati agni LUCR., satiare se PLIN., vulturem in cibo dari iubent ... satiatum humano cadavere PLIN.

2. metaf.
a) nasititi (nasíčati, nasičeváti), napojiti (napajati), zadosti (zadostno, dovolj) napolniti (napolnjevati), preskrbeti (preskrbovati) s čim, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj s čim, založiti (zalagati), zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, potešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), poteščáti, zadostiti (zadostovati, zadoščati): Romanus somno satiatus L. potem ko se je naspal, naspavši se, (sc. color) Tyrius pelagio primum satiatur PLIN., paries paleā satiatus PETR. zgoščena, solum stercore satiatum COL. dobro (po)gnojena, stercore satiari PLIN., terra satiata aethere pluvio (naspr. terra arida) SEN. TR. napojena, prepojena, prout ... nives imbresve satiaverint PLIN., nec satiatur aquis (sc. fretum) O., largis satiantur odoribus (= ture) ignes O., satiari lumine Phoebi MART., robora Dalmatico lucent satiata metallo STAT., oleo satiare P. VEG. namazati, ex aceto et oleo loca satiare P. VEG. bolne dele dobro natreti (natirati), diram famem O. ali sitim MART. utolažiti, potešiti, neque expletur nec satiatur cupiditatis sitis CI., satiare aviditatem legendi CI., mentem oculosque alicuius sanguine CI., animum CI., eorum animos supplicio CI., desiderium naturae CI. zadostiti, explere bonis rebus satiareque numquam (sc. animi naturam) LUCR., libido mentis satiata CAT., satiare oculos amore PR., lumina satiavit longo visu STAT., nequaquam se esse satiatum CI. zadovoljen (pt., ne adj.), satiare cor ferum O., ira nondum satiata caedibus LUCAN., satiare iracundiam PETR., avidos dolores amplexu SEN. TR., satiasse cineres meorum V. da sem utešil (pomiril), patrum cognitionibus satiatus T., satiatus prosperis adversisque T. dovolj izkusivši = dovolj poznavajoč srečo in nesrečo.
b) occ. prenasititi (prenasičevati), (v)zbuditi ((v)zbujati) pristudo (gnus, odpor, naveličanje), pristuditi se, priskutiti se, v pass. tudi naveličati se, nasititi se, preobjesti se, biti sit česa: primum numerus agnoscitur, deinde satiat CI., figurae ut novitate excitant, ita copiā satiant Q., ut neque ii satientur, qui audient, fastidio similitudinis, nec ... CI., heu nimis longo satiate ludo H., agricola assiduo satiatus aratro TIB., Domitianus secreto suo satiatus T., vitā satiatus LACT.; pesn. z gen.: cum satiata ferinae dextera caedis erat O., satiatus et aevi et decoris SIL.

schlimm

1. Fehler, Vergehen: hud, Zustände: hud,slab, Nachchricht: slab; im schlimmsten Fall v najslabšem primeru; es steht schlimm mit slabo je z; nicht/halb so schlimm ni tako hudo, se prenese; es ist gerade schlimm genug, [daß] dass ... že to je dovolj, da ...

2. Mensch: slab, pokvarjen, podel; Kind: poreden, neubogljiv

3. schlimm sein Zahn, Finger: biti bolan

4. was schlimm er ist... hujše pa je, da...; das Schlimmste (tisto) najhujše

Schlund, der, (-/e/s, Schlünde) Anatomie žrelo, golt; Geographie žrelo; den Schlund nicht voll kriegen können nikoli ne imeti dovolj; in den Schlund werfen vreči v žrelo ( tudi figurativ )

schnappen hlastniti (nach po); (packen) zagrabiti; Luft: zajeti; nach Luft schnappen loviti sapo; einen Dieb usw.: ujeti; jetzt hat's geschnappt! sedaj je pa dovolj!

Schnauze, die, (-, -n) smrček, gobček; gobec (tudi figurativ); die Schnauze voll haben biti sit, imeti dovolj; jemandem die Schnauze polieren/eins vor die Schnauze geben oklofutati (koga); die Schnauze stopfen zamašiti usta

scūtum -ī, n (iz *squetom; prim. obscūrus)

1. podolgovat štirioglat ščit rimskih težkooboroženih pešcev, narejen iz lahkega lesa, prevlečen s platnom in z usnjem ter okovan z železom, je imel na sredi železno grbo ali vzboklino (umbō); širok 0,75 m in dolg 1,33 m je bil dovolj velik, da je zaslanjal celega moža: AUCT. B. ALX., S. FR., PLIN. idr., scutum pedestre L., (sc. secundae classi) arma imperata scutum proclipeo ... L., scutis protecti corpore longis V., scutum abicere, reicere, impulsus scutorum CI.; meton. = scūtātus dolgoščitnik: oppidum ordine circumdatum trino scutorum AMM.

2. sinekdoha ščit nasploh: FRONT. idr., scuta equestria L., QUADR. AP. GELL., hunc scutis protegunt hostes C., scutum reliquisse praecipuum flagitium T.

3. metaf. ščit = zaščita, varstvo, zaslon, zaslomba, okrilje, obramba, zaščita: ne quod tamen scutum dare in iudicio viderentur iis quos propter haec arma in iudicium vocavissent CI., scuto vobis magis quam gladio opus est L., ut imperii scutum vocaretur FL. (o Fabiju Kunktatorju). – Soobl. scūtus -ī, m: TURPILIUS AP. NON.

sēmplice¹

A) agg.

1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo

2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

3. navaden, enostaven, lahek

4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi

5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!

6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak

8. jezik kratek

B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska