Franja

mišljen (-a, -o) gedacht
dobro mišljen [wohlgemeint] wohl gemeint

mišljen pensado

dobro mišljen bienintencionado

míšljen meant

dobro míšljen well-meant

mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f

logično mišljenje razonamiento m
po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
javno mišljenje la opinión pública
kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
mišljenja so deljena hay división de opiniones
sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
(pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

mlinar samostalnik
1. (predelovalec žita) ▸ molnárLe iz kvalitetnih zrn ajde lahko mlinarji zmeljejo dobro moko. ▸ Csak jó minőségű hajdinaszemekből tudnak a molnárok jó lisztet őrölni.

2. (lastnik mlina) ▸ malomtulajdonos, molnár
Mlinarji so pogosto svoje mline na Muri selili. ▸ A malomtulajdonosok gyakran költöztették a malmaikat a Murán.

mnenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

4.
ločeno mnenje die Sondermeinung

5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos

6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje

mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
javno mnênje public opinion
prevladujoče mnênje prevailing opinion
pristransko mnênje bias
strokovno mnênje expert opinion, finding
vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
različno mnênje dissenting opinion
izmenjava mnênj interchange of views, discussion
izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
izraževanje javnega mnênja public opinion poll
sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
nisem tega mnênja I disagree
sva različnega mnênja we differ in opinion
biti drugačnega mnênja to dissent
biti istega mnênja z... to agree with...
smo istega mnênja we are of one mind
imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
povedati svoje mnênje to speak one's mind
môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
mnênja se razhajajo opinions pl differ
postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
ustvariti si mnênje to form an opinion
ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support

mnênje (-a) n

1. giudizio, parere, avviso:
izvedensko, strokovno mnenje parere del perito; perizia

2. supposizione, giudizio, stima

3. opinione; idea:
imeti dobro, slabo mnenje o avere una buona, una cattiva opinione di, su
upoštevati mnenje drugega tener conto dell'opinione degli altri
pridružiti se mnenju večine associarsi al parere della maggioranza
odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik il divergente parere dell'assessore venne messo a verbale
mnenja o tem so deljena i pareri a proposito divergono
javno mnenje opinione pubblica
po mojem mnenju secondo me
po mojem skromnem mnenju a mio modesto avviso

mnênje opinión f ; parecer m ; idea f

javno mnenje la opinón pública
vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
mnenja sem, da ... opino que...
nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
mnenja so dejena hay división de opiniones
samó on je takega mnenja sólo él opina así
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
ustvariti si mnenje formarse una opinión
biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
biti drugačnega mnenja ser de otra opinión

mólsti (mólzem) imperf.

1. agr. mungere:
ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte

2. pren. mungere, sfruttare

mrha samostalnik
1. grobo, lahko izraža pozitiven odnos (spolno privlačna ženska) ▸ bigeZa dobro mrho se ne ozirajo le moški. ▸ Egy jó bige után nemcsak a férfiak fordulnak meg.

2. izraža negativen odnos (škodoželjna, nesramna oseba) ▸ dög, szemétZmeraj mora biti tako, kot ti hočeš, mrha sebična. ▸ Mindig úgy kell lennie, ahogy te akarod, te önző dög.

3. izraža negativen odnos (o živali) ▸ gebe, girhes állatIn nenazadnje je tu konj, lena premajhna mrha, vzgojena, da izgublja. ▸ És nem utolsósorban itt van a ló, egy lusta, túl kicsi gebe, akit vesztésre tenyésztettek.

mumija samostalnik
1. (mumificirano truplo) ▸ múmiaLedeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.

2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmiaOkuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.

3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmiaV Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást.

nabrúšen aiguisé, émoulu, affilé (tudi figurativno)

imeti dobro nabrušen jezik avoir la langue bien affilée

nakŕmiti to feed; (živino) to give (animals) their feed (ali fodder)

dobro so ga nakrmili they gave him a square meal
nakŕmiti s slaščicami to regale (someone) with sweets

nalet|eti¹ [é] (-im) na kaj: stoßen auf (drug na drugega [aufeinanderstoßen] aufeinander stoßen), auftreffen (auf); čisto slučajno: stolpern über; (najti) (etwas) vorfinden, (einer Sache) begegnen
slabo naleteti schlecht ankommen (pri bei)
dobro naleteti es gut treffen, es gut getroffen haben
naleteti na ugoden odmev/na odobravanje Anklang finden
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
naleteti na pravega an den Richtigen kommen, (ki ti je kos) seinen Meister finden

namázan (-a -o) adj.

1. spalmato; lucidato

2. ingrassato, lubrificato

3. pren. imbellettato; pren.
imeti dobro namazan jezik avere la parlantina sciolta, avere molta chiacchiera
biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
življenje mu je z medom namazano vive come un pascià, come un papa
iti vse kot namazano andare liscio come l'olio

namázati enduire de, graisser, lubrifier ; (narisati, naslikati) dessiner, peindre ; (natepsti) battre, corriger, rosser; vaincre ; (prevarati) tromper, duper

namazati kruh z maslom étendre (ali mettre, tartiner) du beurre sur le pain, tartiner le pain de beurre
imeti dobro namazan jezik avoir la langue bien pendue
iti kot namazano aller comme sur des roulettes

namázati untar ; (z masjo) engrasar

namazati kruh z maslom untar pan con manteca
iti kot namazano ir (ali marchar) como una seda
imeti dobro namazan jezik tener mucha lengua

napráviti faire, fabriquer, confectionner, construire

napraviti se (obleči se) s'habiller
dobro napravljen bien mis (ali habillé)
napraviti se mrtvega faire le mort
napraviti izpit passer (ali réussir à, être reçu à) un examen
napraviti uslugo komu rendre service à quelqu'un
napraviti vse, kar se da faire de son mieux, faire tout son possible