Franja

Māsaesūlī (L.) (Māsaesōlī (Plin.) ) -ōrum, m (Μασσαισύλιοι) Masajsúli (Masajsíli), ljudstvo v zahodni Numidiji. — Njihova dežela Māsaesōlia -ae, f Masajsílija: Plin.

mátičen matrice, mère

matična cerkev église ženski spol matrice
matična dežela mère patrie ženski spol, métropole ženski spol
matična družba société ženski spol mère
matična knjiga registre moški spol d'état civil
matična (vojna) ladja (navire moški spol) ravitailleur moški spol

mátičen (-čna -o) adj.

1. zool. della regina (ape, formica):
čeb. matična celica (matičnik) celletta della regina
matična kletka cassetta per il trasporto della regina
matična rešetka schermo togliregina
matični mleček gelatina reale, pappa reale

2. strojn. del dado

3. societario

4. del paese d'origine, della madrepatria:
matična dežela madrepatria

5. navt.
matična luka porto d'immatricolazione

6. adm. anagrafico, dello stato civile;
matični okoliš circondario anagrafico
matični urad anagrafe, ufficio dello stato civile

7. agr. madre:
matična rastlina pianta madre
voj. matična vojna ladja nave appoggio
metal. matični model madreforma

8. adm. matricolare:
matična številka numero matricolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. matična tračnica contrago
teh. matični navoj chiocciola
strojn. matični vijak madrevite

mátičen matriz

matična družba (ekon) sociedad f matriz
matična cerkev iglesia f matriz
matična dežela madre f patria
matična knjiga registro m civil
matična ladja buque m nodriza

mȁtičnī -ā -ō matični: -i izvadak izvleček iz matice; matični brod; -a mliječ, mleč matični mleček; -a knjiga, škola, ćelija; -a zemlja matična dežela; -a domovina

Maurī -ōrum, m (Μαῦροι) Mávri, prebivalci severnoafriškega obrežja v današnjem Maroku in zahodni Alžiriji: S., L., Mel., Plin. Sg. Maurus -ī, m Máver: Iuv., Lucan. — Od tod adj. Maurus 3 mávrski, mavretánski, pesn. tudi = áfriški, púnski: iaculator L., angues, unda H., manus Maurae O., silvae filia Maurae Mart. = e citro facta; adv.

1. Mauricē mávrsko: Varr. ap. Gell.

2. Mauricātim mávrsko: [credidi] te Mauricatim scire Lab. fr.; subst. Mauretānia ali Mauritānia -ae, f (Μαυριτανία) Mavretánija, Mavritánija, dežela Mavrov na obali Sredozemskega morja; za časa cesarjev se je delila na dve provinci: Mauretania Tingitana (gl. Tinge), proti Atlantskemu morju, in Caesariensis (gl. Caesariēnsis pod Caesar), proti Numidiji: C., Ci., Auct. b. Afr., T., Mel., Plin., Suet., Amm., M. Dežela se pri starejših Grkih imenuje Maurūsia -ae, f (Μαυρουσία) Mavrúzija: Vitr. — Od tod adj. Maurūsiacus 3 mavrúzijski = mavretánski: Mart. Maurūsius 3 = mavrúzijski = mavretánski, pesn. tudi = áfriški: gens V., taxus, pestis, pubes, praeda Sil., (h)arundo Sil. metalno kopje, robora (= citrus) Lucan., tellus, laurea, rabies, Atlans Cl.; subst. Maurūsiī -ōrum, m Mavrúzijci, Mavretán(ij)ci: Ca. ap. Serv., L., Plin.

méd -ú honey

gozdni, divji méd, -ú wild honey
turški méd, -ú Turkish delight
méd, -ú v satovju honey in the comb
tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
trcan méd, -ú strained honey
sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
méd, -ú in mleko milk and honey
iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
nabirati méd, -ú to gather honey
dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey

Mēdī -ōrum, m (Μῆδοι) Médijci, pesn. tudi = Pêrzijci, Asírci, Párti: Ci., N., H., Cu., Iust. Sg. Mēdus -ī, m Médijec, pesn. tudi = Pêrzijec: N., H., Val. Fl. — Od tod subst. Mēdia -ae, f (Μηδία) Médija, dežela jugozahodno od Kaspijskega jezera med Armenijo, Partijo, Hirkanijo in Asirijo; glavno mesto Ecbatana: V., N., Plin., Iust.; adj. Mēdus 3 médijski, pesn. tudi = pêrzijski, asírski: Hydaspes V., acinaces H., flumen H. Evfrat, sagittae Pr.; Mēdicus 3 (Μηδικός) médijski, tudi = pêrzijski, asírski: vestis N., Cu., arbor Plin. pomarančno drevo, pomarančevec, oranževec, māla Plin. pomaranče, oranže, citrone, dea Aus. Nemezis, ki je iz paroškega marmorja; subst. Mēdica -ae, f (sc. herba, gr. Μηδική) médijska (iz Médije pripeljana) detelja, metéljka, lucérnka, nemška detelja (Medicago sativa Linn.): Ca., Varr., V., Plin., Col., Isid.

méjen boundary; adjacent

méjna črta line of demarcation
méjni grof, méjna grofica margrave, margravine
méjna komisija boundary commission
méjna dežela, méjno področje borderland
méjni incident border incident

mère¹ [mɛr] adjectif matičen, materinski; féminin mati (tudi figuré, religion); matična zemlja, tla; figuré izvor, vir, vzrok

mère (abeille) matica (pri čebelah)
mère abbesse mati opatinja
mère adoptive adoptivna mati
mère de douleur (religion) žalostna mati božja
mère de famille družinska mati
mère nourrice krušna mati, rednica
mère patrie matična dežela (ki ima drugod kolonije)
belle-mère tašča, mačeha
conte masculin de ma mère l'oie pravljice, izmišljene zgodbe, neumno govoričenje
fête féminin des mères materinski dan
grand-mère stara mati, babica
idée féminin mère osnovna, glavna ideja
langue féminin mère matični jezik
maison féminin mère ustanova, ki ima podružnice
montagne féminin mère gorski sklop
première mère pramati
il l'a rendue mère zanosila je z njim
devenir mère postati mati, zanositi
l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh

merveille [mɛrvɛj] féminin (pravo) čudo, čudež; čudovita stvar; nekaj čudovitega, veličastnega, sijajnega

à merveille čudovito; izvrstno
les sept merveilles du monde (histoire) sedem čudes sveta
la huitième merveille du monde osmo čudo sveta
pays masculin des merveilles čudežna, deveta dežela
s'acquitter à merveille d'un emploi izvrstno opraviti posel
c'est merveille de vous voir! pravi čudež je, da vas (zopet) vidim
ce n'est pas merveille que (vous soyez malade) nič čudnega, da (ste bolni)
dire merveille(s) de quelque chose v nebo kaj povzdigovati, pripovedovati čuda o čem
faire merveille, faire (des) merveilles delati čudeže, biti čudovit, sijajno se obnesti
la nouvelle machine à laver fait merveille novi pralni stroj se sijajno obnese
se porter à merveille izvrstno se počutiti
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
tenir de la merveille mejiti na čudež, biti čudovit
vous verrez des merveilles se boste (še) pošteno čudili

mezd|a [ə] ženski spol (-e …) der Lohn, Arbeitslohn; (akordna Akkordlohn, časovna Zeitlohn, denarna Geldlohn, efektivna Effektivlohn, fiksna Festlohn, kosovna Stücklohn, letna Jahreslohn, na uro Stundenlohn, po učinku Leistungslohn, minimalna Mindestlohn, naturalna Naturallohn, neto Nettolohn, realna Reallohn, tedenska Wochenlohn)
izplačilo mezde die Lohnauszahlung
stroški mezde der Lohnaufwand
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
znižanje mezde die Lohnsenkung
pogajanja o mezdah die Lohnrunde
dežela z nizkimi mezdami das Billiglohnland
davek na mezdo die Lohnsteuer
izplačilo mezde die Lohnauszahlung

mislec moški spol (-a …) der Denker
vodilni mislec Vordenker
samosvoj mislec Querdenker
dežela pesnikov in mislecev das Land der Dichter und Denker

mléko milk; žargon cow-juice

osličje mléko ass's milk
cementno mléko cement wash
kislo mléko sour milk
kondenzirano mléko condensed milk
kokosovo mléko coconut milk
mandljevo mléko milk of almonds
mléko v prahu powdered milk, dried milk, evaporated milk
neposneto, polmastno mléko whole milk
pinjeno mléko buttermilk
posneto mléko skim (ali skimmed) milk
sesirjeno mléko curds pl, curdled milk
stepeno mléko buttermilk
sveže mléko fresh milk, new milk
mléko kanglica, vedro za mléko milk can, milk pail
lonec za mléko milk-pot
steklenica za mléko milk bottle
naša krava ne daje mléka our cow has come (ali has gone) dry
dajati mléko to give (ali to yield) milk
posneti mléko to skim the milk
mléko se skisa milk goes sour, milk curdles
mléko se mi upira, studi I loathe milk
méd in mléko (= izobilje) milk and honey
dežela, kjer se cedita méd in mléko a land flowing with milk and honey
mléko se ga še drži (figurativno) he's still wet behind the ears

Mōab, indecl. f Móab, plodna gorata pokrajina vzhodno od Jordana med Mrtvim morjem in sirsko-arabsko puščavo, med reko Arnon in „Vrbovim potokom“: vastata est Moab Vulg. — Od tod Mōabītēs -ae, m Moabít: Vulg., pogosteje pl. Mōabītae -ārum, m (Μωαβῖται) Moabíti, preb. pokrajine Móab: Vulg. Mōabītis -idis, f (Μωαβῖτις) moabítska: regio Vulg. moabitska dežela, dežela Moab; kot subst. = Moabítka: Vulg.

montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
montagne moyenne sredogorje
montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
chaîne féminin de montagnes gorska veriga
haute montagne visoko gorovje
mal masculin des montagnes višinska bolezen
pays masculin de montagnes gorata dežela
système masculin de montagnes gorski sistem
faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)

Moskovska kneževina stalna zveza
zgodovina (dežela) ▸ Moszkvai Fejedelemség
Sopomenke: Moskovska velika kneževina

Moskovska velika kneževina stalna zveza
zgodovina (dežela) ▸ Moszkvai Nagyfejedelemség
Sopomenke: Moskovska kneževina

móžnost (-i) f

1. possibilità; possibile; chance; eventualità; virtualità; filoz. contingenza:
resnične, teoretične možnosti possibilità reali, teoriche
spremeniti možnost v resničnost trasformare il possibile in realtà, fare della possibilità una realtà
iščem sobo, po možnosti v centru cerco stanza, possibilmente in centro

2. (zmožnost, sposobnost) capacità, possibilità:
meje človeških možnosti i limiti delle capacità umane
dežela neomejenih možnosti il Paese delle infinite possibilità
možnost investiranja investibilità
agr. možnost namakanja irrigabilità
jur. možnost popravka sanabilità
možnost preskusa verificabilità
trg. možnost prodaje smerciabilità
jur. možnost testacije testabilità
možnost zmanjšanja riducibilità

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.