Franja

Zadetki iskanja

  • detestar sovražiti, mrzeti; občutiti gnus do; prekleti, ne trpeti

    detestar de la mentira sovražiti laž
  • déti (reči) to say; (položiti) to put; (storiti) to do

    dobro déti to do good
    dobro mi dé it does me good
    nič ne dé it does not matter; never mind; it is of no consequence
    deni to na mizo put it on the table
  • Deutschenhaß, Deutschenhass, der, sovraštvo do Nemcev
  • diametralmente od enega konca do drugega; diametralno

    diametralmente opuesto popolnoma različen
  • digit [dídžit] samostalnik
    anatomija prst; širina prsta (kot mera)
    matematika številka od 0 do 9; enica
  • dìmije dȉmījā ž mn., dìmlije dȉmlījā ž mn. (t. dimi, gr.)
    1. široke ženske hlače do členkov: nosila je dimije od crvene svile
    2. moške hlače z zoženimi hlačnicami v kolenu: modre dimije od finog francuskog sukna pritegao je pod koljenima
  • dírati dȋrām
    I.
    1. dotikati se: ne diraj me; ne diraj u tuđi novac ne dotikaj se tujega denarja, pusti tuji denar pri miru
    2. vtikati se, posegati: ne diraj u ono što te se ne tiče; dirati u tuđe poslove
    3. žaliti: dirati u tucru čast, poštenje
    4. dregati: dirati u osinjak dregati v osje gnezdo; ne diraj u obaraču ne dotikaj se petelina pri puški
    5. segati do segati do: to me dira u srce
    6. zbadati, dražiti: ona nas stalno dira neumjesnim primjedbama
    II. dirati se
    1. dotikati se
    2. dražiti se
  • discursive [diskə́:siv] pridevnik (discursively prislov)
    ki skače od enega predmeta do drugega, ki skrene; dolgovezen; ki logično nadaljuje
  • disponírati to dispose (z of); to have at one's disposal; to arrange, to do

    disponirajte z menoj, kakor hočete if I can be of any service I am completely at your disposal
    biti dobro disponiran to be in good humour
    prosto disponírati s svojo lastnino to be free to dispose of one's property
  • dissimulātiō -ōnis, f (dissimulāre)

    1. hlinjenje do nespoznavnosti: veste servili in dissimulationem sui compositus T. v sužnja preoblečen, da ga ne bi spoznali.

    2. met.
    a) pretvarjanje, pretveza, (za)tajitev, skrivanje: Q., Suet., Amm., dedecora dissimulatione tegere Ci., dissimulatione tecta improbitas Ci., ex omni vita simulatio dissimulatioque tollenda est Ci., hoc maius est dissimulationis tuae facinus Cu., sermo, qualem ira et dissimulatio (ἕν διὰ δυοῖν) gignit T. zatajevani srd, per dissimulationem Iust.; occ. posmeh, ironija: Gell., ea dissimulatione, quam Graeci εἰρωνείαν vocant Ci., εἰρωνείαν, inveni, qui dissimulationem vocarent Q.
    b) preziranje: Plin. iun.
    c) nemarnost, zanikrnost: Veg., P. Veg.
  • distribución ženski spol do-, raz-delitev; dostavitev (pisem); gledališče zasedba vlog

    distribución de equipajes oddaja prtljage (na železnici)
    distribución de premios razdelitev nagrad
    cuadro de distribución stikalna plošča
    distribución de trabajo delitev dela
  • distribuir [-uy-] do-, raz-deliti; razširiti, raztresti; podeliti (nagrade učencem); porazdeliti (pisma)

    distribuirse biti pravilno dodeljen, razdeljen
    distribuir entre muchos razdeliti med mnoge
  • divorzismo m podpiranje pravice do ločitve
  • dobacívati -bàcujēm
    1. metati: ona mu dobacuje lijepe, lepe jabuke
    2. dosegati, zadevati, streljati do: puška dobacuje, izvrsna je
    3. govorniku segati v besedo, delati svoje pripombe, kot mimogrede pripominjati: opozicija je iz svojih klupa govorniku stalno dobacivala svoje primedbe
  • dobeséden -dna -o doslovan, bukvalan, od riječi do riječi: dobeseden prevod; -a ponovitev zgodbe; razumeti kaj -o
  • dočèpati -ām
    I. pograbiti, popasti: on dočepa štap; dočepati koga za kosu
    II. dočepati se dokopati se, s težavo priti do: dočepati se novaca, puta, vrha brežuljka
  • dòčuti dòčujēm
    1. zvedeti, slišati: dočuti neke vijesti, glasove
    2. do konca slišati: napeo uho, pa kad sve doču, istjera konja
  • dočúvati dòčūvām
    1. do konca varovati: ko bi mogao to do jutra dočuvati
    2. prihraniti: predajem ti ovaj sat da ga dočuvaš za sina
    3. nije sedmu noć dočuvan malo je čez les
  • dòdijati -ām
    I.
    1. zamrzeti, presesti, naveličati se: ovakav postupak čovjeku s vremenom dodija; dodijao mu je život; odavno mi je već dodijao ovaj čovjek
    2. škoditi, priti do živega: puške Marku ne mogahu lako dodijati jer je na njemu oklop od gvožda
    II. dodijati se presesti: narodu se već dodijalo uludo ginuti
  • dodojíti -im, dodojil dodojila
    1. dodojiti, prestati dojiti: svinjo je prodal, ko je -ila
    2. dodojiti, dojiti do kraja: otroka ni dodojila