Franja

ùsturiti -īm
I. dati, zadeti: usturiti koplje na rame
II. usturiti se
1. zravnati se: ja kako, reče Milan i usturi se još malo
2. nasloniti se: dok ja pišem svoje zadatke, starac ćuti usturen na jastuke

ùtisnuti -nēm
1. vtisniti: utisnuti žig, znak, pečat
2. stisniti, dati: on mu je nož utisnuo u ruku

valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó

vat [væt]

1. samostalnik
kad, bedenj, velik sod; barvarska kad (kotel)

fermenting vat kad za kvašenje, za vrenje

2. prehodni glagol
zliti, dati, spraviti v kad ali sod; podvreči postopku (obdelati) v kadi

verabfolgen dati, dajati

verabreichen (redno/dozirano) dati, dajati; dati odmerek; Düngemittel: dodajati

verleihen^* (ausleihen) izposojati, izposoditi; Bank: posojati; Auszeichnungen, Orden, Titel, Rechte usw.: podeliti, podeljevati; Kräfte, Zuversicht: vlivati, vliti, dajati, dati; Nachdruck verleihen da(ja)ti poseben poudarek

verpassen zamuditi; spustiti mimo; eine Medaille: zgrešiti; jemandem etwas (na silo/proti volji) dati; eine Ohrfeige: prisoliti (eno)

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

vulgō¹ (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod

1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.

3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.

4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3

1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.

3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.

zabàglati -ām, zabàgljati -ām dati (v, notri): zabaglati prst u usta; zabagljao je čibučić čim je ispao iz pelena je že imel pipo v ustih, kakor hitro je zlezel iz plenic

zabíti zabijem, zabij -te, zabil -ila
I.
1. zabiti, zakucati, ukucati: zabiti žebelj v desko
ukucati čavao, ekser u dasku; zabiti vrata z žeblji
zakucati, zakovati vrata čavlima, ekserima
2. začepiti: zabiti sod
začepiti bačvu, bure; zabiti veho
zavranjiti bure
3. ekspr. dati: zabiti gol
4. proćerdati: denar, premoženje
5. profućkati, protratiti, protraćiti: zabiti čas z zabavo
6. utjerati (-te-): zabiti komu kaj v glavo
7. poklopiti koga: to ga je zabil
II. zabiti se ekspr. sakriti se, povući se u samoću

zàdati zàdām
1. zadati: zadati komu tešku ranu, brigu, muku
2. dati: zadati komu riječ, posao, specijalni zadatak
3. staviti: zadati komu pitanje

zuschustern (po tihem/pod roko) dati, priskrbeti

zustecken (skrivaj) dati, vtakniti v žep

zuwenden^* den Rücken, das Gesicht: obračati, obrniti, kazati; Geld: dati (kot dotacijo); sein Interesse, sich einer Sache: posvetiti/posvečati (sich se); Recht nakloniti

воздавать, воздать da(ja)ti; izražati, izraziti; poplačati, vračati, povrniti; nagraditi;
в. должное prizna(va)ti zasluge;
в. по заслугам nagraditi po zaslugah;
в. за зло добром vračati dobro za zlo;
в. благодарение богу zahvaliti se bogu;
в. сторицею vračati stotero

давать, дать dajati, dati;
д. веру verjeti;
д. знать javiti;
д. ход spraviti v tek;
д. практический ход prenesti v prakso;
д. дорогу umakniti se s poti, napraviti prostor;
д. сражение spustiti se v bitko;
д. клятву priseči;
д. тягу pobrisati jo, zbežati;
д. маху zgrešiti;
дай время! počakaj malo!;
так не дай бог! da se bog usmili;
д. взаймы posojati;
д. залп izstreliti;
д. показание izpovedati;
д. по радио prenašati po radiu;
д. себя знать vplivati na;
не д. в обиду potegniti se za;
д. стрекача, стречка popihati jo;
ни дать, ни взять popolnoma enak, natanko tak;
давайте работать! delajmo!;

даровать darovati, podariti, dati, podeliti

доставлять, доставить donašati, donesti; dostavljati, dostaviti (blago), dobavljati, dobaviti; pošiljati, poslati; delati, preskrbeti; da(ja)ti;
извозчик доставил меня в город izvošček me je pripeljal v mesto;
д. удобный случай omogočiti ugodno, priložnost;
д. удовольствие delati veselje, narediti veselje;
д. утешение prinašati tolažbo