Franja

devise [dəviz] féminin deviza, moto, geslo, izrek; pluriel devize, inozemska plačilna sredstva

afflux masculin de devises dotok deviz
cours masculin officiel, marché masculin des devises (uradni) devizni tečaj, trg z devizami
octroi masculin de devises dodelitev deviz
pénurie féminin de devises pomanjkanje deviz
prix masculin des devises étrangères cena inozemskih deviz

dēvocō -āre -āvī -ātum

1. (dol) )po)klicati, poz(i)vati: suos ab tumulo, Iovem deosque alios ad auxilium L., Triviam aetherio gyro Cat., Iovem caelo Plin.; pren. s česa pozvati, prestaviti: Socrates philosophiam devocavit e caelo Ci., refixa caelo d. sidera H., huc (Peryllus) a simulacris deorum hominumque devocaverat humanissimam artem Plin. je bil ponižal.

2. od kod kam odpoklicati, (po)vabiti: nihil est, quod eum de provincia devocent; ad gloriam devocant, ad triumphum, … Ci., d. omnes ex praesidiis L., aliquem in certamen pugnae Val. Max. na dvoboj pozvati, cotidie sic cena ei comparabatur, ut, quos invocatos vidisset in foro, omnes devocaret (sc. a foro ad cenam) N.; pren. zvabiti, zmamiti, zavesti (zavajati): non avaritia (eum) ab instituto cursu ad praedam aliquam devocavit Ci., sese suas exercitusque fortunas in dubium non devocaturum C. da ne bo … nevarnosti izpostavil, d. rem ad populum Val. Max. sklicevati se na ljudstvo, stultum consilium ad perniciem mortales devocat Ph., status mutatione in id devocari, ut … Sen. ph.

digitalen pridevnik
1. (o načinu zapisa podatkov) ▸ digitálisDokumentacijo hranijo v digitalni obliki, informacije so zaniteresiranim ves čas dostopne tudi na spletni strani. ▸ A dokumentációt digitális formában tárolják, de az információk a honlapon is folyamatosan az érdeklődők rendelkezésére állnak.Najprej je bilo treba od avtorske skupine dobiti privoljenje za prenos slovarja na digitalni medij. ▸ A szótár digitális médiumra való átviteléhez először meg kellett szerezni a szerzői csoport hozzájárulását.Zdaj ko večinoma fotografiram le z digitalnim fotoaparatom, včasih pogrešam pričakovanje razvitih filmov. ▸ Most, hogy többnyire csak digitális fényképezőgéppel fényképezek, néha hiányzik az előhívott filmekre való várakozás.
Povezane iztočnice: digitalno potrdilo, digitalni podpis, digitalni certifikat, digitalni učinek, digitalni efekt

2. (ki ima zaslon s številkami) ▸ digitálisV tokijskem butiku z rabljenimi oblačili stranke zaželeno blago položijo na digitalno tehtnico, na kateri se takoj izpiše cena. ▸ A tokiói használtruha butikban a vásárlók az általuk kiválasztott árut ráteszik a digitális mérlegre, amely azonnal kiírja az árát.Vsi digitalni prikazovalniki so odpovedali, tako da ne vem, v kateri prestavi vozim, prav tako ne vidim trenutnih obratov. ▸ Az összes digitális kijelző felmondta a szolgálatot, ezért nem tudom, hogy éppen milyen sebességben vezetek, és az aktuális fordulatszámot se látom.
3. medicina (opravljen s prsti) ▸ digitálisPo digitalnem pregledu mu je zagotovil, da ima notranje hemoroide, mu predpisal zdravila in dal napotke o uravnoteženi prehrani, četudi ni imel težav z odvečno težo. ▸ A digitális vizsgálat után biztosította arról, hogy belső aranyere van, gyógyszert írt fel neki, és tanácsokat adott a kiegyensúlyozott étrenddel kapcsolatban, bár nem volt súlyproblémája.

diskontn|i [ó] (-a, -o)
bančno: diskontni posel das Diskontgeschäft
trgovsko: diskontna trgovina das Discountgeschäft
diskontna cena der Discountpreis

distendō -ere -tendī -tentum (redko -tensum)

1. razpe(nja)ti, raztegniti (raztezati); razširiti (razširjati): d. hominem L., bracchia O., distenta umbracula O., tityos novem iugeribus distentus O., d. temonibus corpus Col., aliquem tormento Suet., rictum Q., ventrem Plin. nape(nja)ti, ovis sanguinariam herbam pasta toto ventre distenditur Col., cutis farta distenditur Hier.; d. aciem C., pontem medios in agros Lucan.; pass. distendi (o krajih) = razprostirati se: haec per octoginta sex milia distenduntur M.; pren.: inani distendi vanitate Arn. napihniti se od prazne domišljavosti.

2. occ. (do napetosti) napolniti (napolnjevati), natlačiti, nabiti: d. ventres suos Pl., nectare cellas, cytiso ubera V., horrea spicis Tib. Od tod adj. pt. pf. distentus 3 napolnjen, poln: lacte distenta ubera V., distenta ubera, distentius uber H., quadrupedes, cum viridi pabulo distentae sunt Q., distentus solitariā cenā Plin. iun., (Claudius) distentus ac madens Suet.; z gen.: carnis distentiore sagina Amm.

3. pren.
a) voj. sovražne čete narazen držati, osamiti (osamljati), jim na več mestih opravka da(ja)ti: hostium copias, hostes ab apertiore loco L.
b) razdeliti (razdeljevati): distendit ea res Samnitium animos L. je zbegala, consules … velut in duo pariter bella distenderant curas hominum L., d. curas unius pastoris Col.

dizel samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (gorivo) ▸ dízel, gázolajZa liter dizla pa bo treba od jutri dalje plačati 0,8 centa več kot doslej. ▸ Holnaptól egy liter dízelért 0,8 centtel kell többet fizetni, mint eddig.Med potovanjem je avtomobil porabil 4,4 litra dizla na 100 km. ▸ Utazás közben az autó 4,4 liter gázolajat fogyasztott 100 km-en.
Sopomenke: nafta

2. (avtomobil) ▸ dízel, dízelautó, dízeljárműElektrika je prihodnost, dizli bodo postali draga alternativa, menijo številni. ▸ Sokak szerint az elektromosságé a jövő, és a dízelek drága alternatívává válnak.

3. tudi v pridevniški rabi (tip motorja) ▸ dízel, dízelmotorNovi Accord bo na začetku na voljo s tremi motorji, z dvema bencinskima in enim dizlom. ▸ Az új Accord kezdetben három motorral lesz kapható, két benzinessel és egy dízelmotorrral.

4. neformalno (pijača) ▸ dízel, diesel, sörkóla
Pomislite, kolikokrat ste že pili radler, dizel … ▸ Gondoljon csak bele, hányszor ivott már radlert, dízelt...

dnéven daily

dnévni izkupiček daily sales pl
dnévna količina daily quantity
dnévna poraba daily consumption
dnévno poročilo daily report
dnévna prodaja six-day sale
dnévna proizvodnja daily output
dnévni red agenda; order of the day
dati na dnévni red to place on the agenda
vzeti z dnévnega reda to take off the agenda
dnévna svetloba (luč) daylight
dnévna telovadba pogovorno daily dozen
dnévna soba living room
dnévna cena price of the day; current price
dnévni (borzni) tečaj current rate of exchange
dnévno delo day work
dnévna izmena (posada) day shift, pogovorno days
dnévni zaslužek daily wages pl, a day's pay

dnevn|i [é] (-a, -o)

1. po koledarskem dnevu: Tages- (izkupiček die Tageseinnahme, izpisek der Tagesauszug, menu die Tageskarte, načrt der Tagesplan, program das Tagesprogramm, promet der Tagesumsatz, ritem der Tagesrhythmus, števec der Tageskilometerzähler, tečaj der Tageskurs, blagajna die Tageskasse, cena der Tagespreis, doza die Tagesdosis, karta die Tageskarte, najemnina die Tagesmiete, proizvodnja die Tagesproduktion, časopisje die Tagespresse, delo die Tagesarbeit, poročilo der Tagesbericht, povelje der Tagesbefehl, povprečje das Tagesmittel)

2. (aktualen) Tages- (politika die Tagespolitik, dogajanje das Tagesgeschehen)

3. za dne: Tag- (portir der Tagportier, izmena die Tagschicht, služba der Tagdienst, živalstvo, zoologija slepota die Tagblindheit, geografija stran die Tagseite), Tages- (vlak der Tageszug, krema die Tagescreme, temperatura die Tagestemperatur, medicina videnje das Tagessehen)

4. živalstvo, zoologija žival: tagaktiv

5. (vsakodnevni) täglich (potrebna količina täglicher Bedarf)

6.
dnevna soba das Wohnzimmer, v ustanovah: der Tagesraum, der Aufenthaltsraum
dnevni migrant na delo: der Pendler
dnevna migracija die Pendelwanderung
medicina dnevno močenje das Kleidernässen
religija dnevna maša/maša od dneva die Tagesmesse/Wochentagsmesse/Werktagsmesse

dobáven de entrega

dobavna cena (datum, rok) precio m (fecha f, plaza f) de entrega
dobavna ponudba oferta de suministro
dobavni pogoji condiciones f pl de entrega

dolar samostalnik
(valuta) ▸ dollárNjihovi zaslužki se gibljejo od 32 milijonov ameriških dolarjev do 13 milijonov. ▸ A bevételük 32 millió és 13 millió dollár között mozog.
Dolar je na tedenski ravni v primerjavi z evrom zdrsnil za odstotek. ▸ A dollár heti szinten egy százalékkal gyengült az euróhoz képest.
Cene nafte so izražene v dolarjih. ▸ Az olajárak dollárban vannak kifejezve. / Az olajárak dollárban vannak megadva.
Cenejši dolar pa običajno pomeni, da se cena zlata, izražena v dolarjih, zviša. ▸ Az olcsóbb dollár általában azt jelenti, hogy az arany dollárban kifejezett ára nő.
Sopomenke: ameriški dolar

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

doménjen agreed; concerted

doménjena cena an agreed price

domicēnium -iī, n (domus in cēna) domač obed, obed doma: Mart.

dopo

A) avv. potem, zatem:
a dopo nasvidenje

B) prep.

1. (časovno) po, za:
dopo cena po večerji
dopo tutto, dopotutto slednjič, skratka, navsezadnje
sono arrivati dopo di voi prišli so za vami

2. (prostorsko) za:
dopo il municipio svoltare a sinistra za občino zavij v levo

C) cong. potem ko:
dopo mangiato faccio un pisolino po jedi malo zadremljem

doux, douce [du, dus] adjectif sladek; premalo začinjen, nepikanten; mil, blag, nežen, mehek; lahek, zložen, zmeren; pohleven, krotek; počasen; prijeten; prijazen, ljubezniv; miren; masculin sladek liker; masculin miren, ljubezniv človek; féminin prijateljica, zaročenka

à la douce čisto rahlo, počasi, tako tako
en douce (populaire) skrivaj, tiho in lahno
tout doux! le počasi! nobenega pretiravanja!; brez razburjanja!
billet masculin doux ljubavno pismo
eau féminin douce sladka voda
escalier masculin doux zložne stopnice
prix masculin doux zmerna cena
route féminin en pente douce cesta z blagim vzponom (strmino)
vin masculin doux sladko vino, grozdni sok
avoir la vie douce imeti lepo, udobno, lagodno, mirno življenje
se la couler douce (familier) imeti lagodno življenje, lenariti
être doux comme un mouton biti pohleven ko jagnje
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga pogled(ov)ati
filer doux ne se upirati, odjenjati, vdati se
il fait doux milo vreme je
partir en douce potihoma oditi, po francosko oditi

drobnoprodajen

drobnoprodajna cena retail price

dubius 3, adv. -ē

1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.

2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.

1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.

2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan.

dvákraten double

dvákratna cena double the price
moral je plačati dvákratno ceno za to he had to pay double for it

eccezionale agg.

1. izjemen, izreden, nenavaden:
misure eccezionali izredni ukrepi
prezzo eccezionale izredno nizka cena
in via eccezionale izjemoma

2. rekorden:
raccolto eccezionale rekordna letina

električni tok moški spol fizika, elektrika (jakost toka) elektrische Stromstärke
cena električnega toka der Strompreis
dovod električnega toka die Stromzuführung
porabnik električnega toka der Stromverbraucher
proizvajalec električnega toka der Stromerzeuger