Franja

obal|a ženski spol (-e …) geografija

1. (breg) das Ufer (jezerska Seeufer, južna Südufer, severna Nordufer, strma Steilufer)

2. geografija morska: (obalno področje) die Küste, ozemlje: das Küstengebiet, das Küstenland; (lagunska Haffküste, morska Meeresküste, Seeküste, nizka Flachküste, s skalnimi grebeni v morju Schärenküste, riaška Riasküste, severna Nordküste, južna Südküste, strma Steilküste, ugreznjena Senkungsküste, zahodna Westküste, jadranska Adriaküste, Sredozemska Mittelmeerküste)

3. (obrežje) das Gestade, (plaža) der Strand
utrjena obala der Kai
|
blizu obale küstennah, in Küstennähe
oblika obale die Küstenform
prebivalec obale der Küstenbewohner
proti obali küstenwärts

od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
od mesta do mesta de ville en ville
od kod? d'où?
od tod d'ici
od tod naprej à partir d'ici
od blizu de prés
od spredaj de devant
od zadaj de derrière
od spodaj d'en bas, de dessous
od zgoraj d'en haut
od zgoraj navzdol de haut en bas
od znotraj de l'intérieur
od zunaj de dehors
od povsod de partout, de toute part
od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
od včeraj depuis hier
od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
od danes do jutri du jour au lendemain
od jutri dalje à partir de demain
od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
od začetka dès le début (ali le départ)
od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
od danes naprej à partir d'aujourd'hui
od kdaj? depuis quand?
od nedavna depuis peu
od nekdaj že depuis toujours
od včeraj depuis hier
od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
eden od nas l'un de nous
sam od sebe de soi-même
od nog do glave de pied en cap
od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
od srca rad de bon cœur
od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
delo mu gre od rok il a le travail facile
od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
od tam prihajam j'en arrive (ali viens)

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

Odyssēa -ae, f

1. Odiséja (gr. Ὀδύσσεια) Homerjeva pesnitev o Odisejevih dogodivščinah na poti na rodno Itako: O., Aus.; tudi lat. prevod te pesnitve (prevedel jo je Livij Andronik): Ci., Gell. — Mlajša soobl. Odyssīa -ae, f: Varr., Sen. ph., Petr.

2. rt na jugovzhodni Siciliji blizu Pahina: esse naves in portu Odysseae Ci.

Oedipodia -ae, f (gr. Οἰδιποδεία) Ojdipodéja, izvir v Bojotiji blizu Teb: Plin.

Oenōtrus -ī, m (prim. dor. οἴνωτρον vinogradniški kol) Ojnóter, mitološki sab. kralj, Perketijev brat, eponimni heroj Italije kot dežele pridelovalke vina: Plin., Serv. — Od tod

1. subst. Oenōtria -ae, f (Οἰνωτρία) Ojnótrija = „Dežela vina“, staro ime jugovzhodnega dela Italije (Brutij in Lukanija): Serv.; meton. = vsa Italija: Cl.

2. subst. Oenōtriī -ōrum, m Ojnótrijci, preb. Ojnotrije: Plin.

3. adj. Oenōtrus 3 = Oenōtrius ojnótrijski, meton. = itálski, rímski: Oenotri viri V., Oenotrae terrae, orae, fines Sil.

4. adj. Oenōtrius 3 (Οἰνώτριος) ojnótrijski, meton. = itálski, rímski: Oenotria tellus V., Oenotria iura, tecta Sil.

5. Oenōtridēs -um, m Ojnótride, otoki blizu Velije: Plin.

Oglasa -ae, f Óglasa, otok blizu Korzike (zdaj Monte Christo): Plin., M.

Ōgygia -ae, f Ogígija

1. ena od sedmih hčera Amfiona in Niobe: Hyg.; po njej imenovana vrata v Tebah: Hyg.

2. otok blizu Italije, na katerem je menda živela Kalipso: Plin.

okóli round, around; (približno) about, near, some

okóli vogala (čisto blizu) round the corner
okóli 100 (nekaj več) a hundred odd
okóli 10 let je tega ten years or so ago
okóli petih about five o'clock
okóli hiše round the house
vse okóli all round
tu nekje okóli around here
pričakuj me okóli treh! expect me at 3 o'clock, or thereabouts!
število znaša (je) okóli 3.000 the figure is in the region of 3,000
hoditi okóli to walk about
pogovor se je sukal okóli politike the conversation centred on politics
pogledal sem okóli sebe I looked round about me

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

Pācātus² -ī, m Pakát, s celim imenom Latinus Pacatus Drepanius Latin Pakat Drepanij, retor iz poznega 4. stoletja po Kr., doma blizu Burdigale (zdaj Bordeaux), Avzonijev in Simahov prijatelj, l. 390 po Kr. proconsul Africae, l. 393 comes rerum privatarum, avtor panegirika na cesarja Teodozija I.: Cod. Th.

parēnte m, f

1. sorodnik, sorodnica:
parenti stretti ožji sorodniki, ožje sorodstvo

2. knjižno roditelj

3. pren. sorodna, podobna stvar:
l'appetito è parente della fame tek je soroden, je blizu lakoti

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

Parthīnī -ōrum, m Partíni (Parténi), preb. mesta Part (Parthus) v Iliriji blizu Dirahija: Ci., C., L., Mel., Plin. Od tod Parthīnus 3 partínski: Parthina gens Suet. — Soobl. Parthēnī -ōrum, m, gl. Parthēnī.

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

passo¹ m

1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se

2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

4. korak (pri plesu); ples

5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

6. pren. odlomek; glasba pasaža

7. korak (dolžinska mera)

8. strojn. korak

9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film

pegado vdan, naklonjen

estar pegado (a) lepeti, lepiti se, pri jemati se (a na)
pegado a čisto blizu pri
pegado a la casa doma čepeč
pegado a la pared tik ob steni; ob zid potisnjen, premagan, ponižan
pegado a las foldas de su madre držeč se matere za krilo, razvajen, raznežen

Petēlia (Petīlia) -ae, f Petélija (Petílija) mesto v Brutiju (zdaj Strongoli): V., L., Sil. — Od tod adj. Petēlīnus 3 petélijski: lucus L. (blizu Rima); subst. Petēlīnī -ōrum, m Petélijci: Val. Max.