precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino
Zadetki iskanja
- precéjšnji (-a -e) adj. apprezzabile, bello, considerevole, cospicuo, notevole, rispettabile, sensibile; vistoso; di tutto rispetto:
precejšnja razlika differenza apprezzabile
precejšnja vsota somma considerevole
precejšnje premoženje un bel patrimonio
pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje nel malato è visibile un sensibile miglioramento
precejšnji trebuh una pancia rispettabile - prīncipium -iī, n (prīnceps)
I.
1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).
2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —
II. (kot voj. t.t.) principia
1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.
2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N. - pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.
1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno
2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto
3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro
4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse
5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn. - pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori! - rather1 [rá:ðə] prislov
prej, rajši, raje; precéj
rather good precéj dober, kar dober
rather good than bad prej dober kot slab
rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
rather before nekaj prej
the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
grey rather than white prej siv kot bel
I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
I had rather that... jaz bi rajši...
I had rather stay jaz bi rajši ostal
he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh - réč (-í) f
1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali
2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte
3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto
4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco
5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave
6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso) - rêči (rêčem)
A) perf.
1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così
2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti
3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere
4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?
5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente
6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni
7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere
8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina
B) rêči se (rêče se) perf. refl.
1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'
2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice
3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria - regalo m dar, darilo (tudi ekst.):
regalo di Natale, di nozze božično, poročno darilo
bel regalo! iron. lep poklon!
avere qcs. in regalo poceni kaj dobiti, kupiti
dare qcs. in regalo, fare un regalo kaj podariti - rjuh|a ženski spol (-e …) das [Bettuch] Betttuch, das Bettlaken; (jogi Spannlaken, [Spannbettuch] Spannbetttuch, lanena [Leinenbettuch] Leinenbetttuch)
figurativno bel kot rjuha käsebleich - rjúha sheet
bel kot rjúha as white as a sheet - rosso
A) agg.
1. rdeč:
bandiera rossa rdeča zastava
camicie rosse hist. rdečesrajčniki, garibaldinci
cinema a luce rossa pornografski kino
diventare rosso zardeti
diventare rosso come un peperone močno zardeti; pordeti na soncu
2. polit. rdeč
B) m
1. rdeča barva
2. kem. rdečilo
3. (f -sa) rdečelasec, rdečelaska
4. polit. rdeč, rdečkar
5.
rosso d'uovo rumenjak
6. ekon.
andare in rosso zadolžiti se
essere in rosso biti zadolžen
7. rdeče vino
PREGOVORI: rosso di sera bel tempo si spera, rosso di mattina la pioggia s'avvicina preg. če je nebo rdeče zvečer, se nadejaj lepega vremena, če je zjutraj, se pripravi na dež - russe [rüs] adjectif ruski; masculin ruščina
Russe masculin, féminin Rus, -inja
révolution féminin, salade féminin russe ruska revolucija (1917), ruska solata
billard masculin, roulette féminin russe ruski biljard, ruska ruleta
lapin masculin russe bel kunec rdečih oči
montagnes féminin pluriel russes velik (cirkuški) tobogan
église féminin orthodoxe russe ruska pravoslavna cerkev
Russe masculin blanc Rus emigrant, beli Rus
à la russe po rusko, na ruski način
boire à la russe eksati, izpiti v dušku do dna in nato razbiti kozarec - salasso m
1. puščanje krvi
2. pren. hud izdatek; slabš. skubljenje:
mi hanno fatto un bel salasso pošteno so me oskubli - salto1 m
1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev
2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce
3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne
4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile
5. (višinska) razlika
6. kulin.
al salto pražen (jed) - saniēs -ēī, f
1. gnojna kri, redek krvav gnoj v ranah, sokŕv(i)ca (sókrvica, ki se še ni spremenila v bel gost gnoj (pūs): CA., CELS., STAT., SEN. PH., LUCAN., PLIN. idr., saxa spargens tabo, sanie et sanguine atro ENN. AP. CI., sanie aspersa limina V., sanie taboque fluere V., saniem eructare V.
2. metaf. (o podobnih tekočinah)
a) sok: aranei PLIN., olivae, amurcae COL., PLIN., auri (= chrysocolla) PLIN.; o soku volekov (škrlatnikov): VITR., PLIN.
b) (pesn.) strup, strupena slina: perfusus sanie vittas atroque veneno V., pars colubrarum ... sibila dant saniemque vomunt O., saniesque manat ore trilingui H., serpens ... saniem sublatis faucibus efflat SIL., mens hausti nullā sanie polluta veneni LUCAN. - saten samostalnik
(tkanina) ▸ szaténobleka iz satena ▸ szaténruhaposteljnina iz satena ▸ szatén ágyneműkrilo iz satena ▸ szaténszoknyahlače iz satena ▸ szaténnadrágpas iz satena ▸ szaténszalagsvileni saten ▸ selyemszaténsvetleč saten ▸ csillogó szaténgladek saten ▸ sima szaténbombažni saten ▸ pamutszaténbel saten ▸ fehér szaténčrn saten ▸ fekete szaténizdelan iz satena ▸ szaténből készültmehek saten ▸ puha szatén - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - sinje prislov
(svetlo) približek prevedka ▸ világossinje moder ▸ égszínkéksinje zelen ▸ világoszöldsinje bel ▸ vakító fehér, szikrázó fehér - sívkasto adv.
sivkasto bel bianchiccio