Franja

Zadetki iskanja

  • aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

    aire de familia družinska podobnost
    aire popular ljudska pesem (popevka)
    aire de taco predrznost
    al aire libre na prostem, pod milim nebom
    de buen aire dobre volje
    con aire živahno
    en el aire takoj
    azotar el aire delati brez smisla
    creerse de aire vse slepo verjeti
    dar con aire kričati, udrihati
    darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
    darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
    darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
    dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
    estar en el aire neodločen biti
    estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
    fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
    guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
    hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
    hace aire hud veter piha, močno piha
    hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
    hender un cabello en el aire dlako cepiti
    llevar el aire takt držati
    el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
    matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
    mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
    mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
    múdase el aire razmere se spreminjajo
    ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
    temerse del aire bati se vsake malenkosti
    tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
    tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
    tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
    aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
    andar por los aire biti neviden
    beber los aire (por) koprneti (po)
    darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
    tomar los aire iti na letovišče
    ¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?
  • aise2 [ɛz] féminin zadovoljstvo; ugodje; blagostanje; pluriel udobje, udobnost

    à l'aise udobno
    à votre aise! kot želite!
    commerçant masculin très à l'aise zelo premožen trgovec
    je suis à mon aise, à l'aise udobno, prijetno mi je, počutim se dobro
    être à son aise živeti v dobrih življenjskih razmerah, dobro se počutiti
    être mal à son aise neugodno, neprijetno, slabo se počutiti
    mettre quelqu'un à son aise, à l'aise komu pomagati iz zadrege, iz boječnosti, iz ženiranosti; pomiriti koga
    mettez-vous à l'aise, à votre aise, enlevez votre veston napravite si udobno, odložite suknjič
    en prendre à son aise (familier) lahko kaj vzeti, biti čisto neženiran, ne biti v zadregi
    il en prend à son aise avec ses engagements lahkó jemlje svoje obveznosti
    il aime ses aises rad ima svoje udobje
    il prend ses aises ne ženira se, napravi si udobno
  • akcij|a1 ženski spol (-e …) die Aktion (pomoči Hilfsaktion, bliskovita Blitzaktion, čistilna Säuberungsaktion, iskalna Fahndungsaktion, Suchaktion, množična Massenaktion, motilna Störaktion, nasprotna Gegenaktion, nenadna Nacht-und-Nebel-Aktion, reševalna Rettungsaktion, solidarnostna Solidaritätsaktion, zbiralna Sammelaktion); policijska, vojaška: der Einsatz (policijska Polizeieinsatz, reševalna Katastropheneinsatz)
    načrt akcije der Aktionsplan/Einsatzplan
    vodja akcije der Einsatzleiter
    pripravljen za akcijo einsatzbereit, einsatzfähig
    sposoben/nesposoben za akcijo aktionsfähig/aktionsunfähig
    biti v akciji in Aktion sein
    stopiti v akcijo in Aktion treten
  • Alarmbereitschaft, die, pripravljenost; sich in Alarmbereitschaft befinden biti v pripravljenosti
  • alármen d'alarme, d'alerte

    alarmna naprava dispositif moški spol d'alarme
    alarmni znak signal moški spol d'alarme
    alarmni zvonec sonnerie ženski spol d'alarme
    biti v alarmnem stanju être en état d'alerte
  • allarme m

    1. alarm, klic k orožju:
    dare, suonare l'allarme dati, zatrobiti alarm

    2.
    allarme aereo zračni alarm:
    l'allarme durò due ore zračni alarm je trajal dve uri
    falso allarme lažni preplah

    3. pren. strah, bojazen, skrb:
    stare in allarme per qcn., qcs. biti v strahu, v skrbeh za koga, za kaj
  • allerta

    A) avv. pozor!:
    stare allerta biti v pripravljenosti

    B) f alarm, preplah:
    dare, suonare l'allerta dati alarm
  • ambascia f

    1. težko dihanje

    2. pren. bridkost, žalost, huda skrb:
    essere in ambascia per qcn. biti v hudih skrbeh za koga
  • âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

    une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
    corps et âme z dušo in telesom
    âme de la conjuration duša zarote
    âme en peine (religion) duša v vicah
    âme d'un canon votlina topovske cevi
    âme sœur sorodna duša
    âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
    à fendre l'âme srce trgajoč
    de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
    en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
    dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
    sans âme brezsrčen, brezčuten
    jusqu'au fond de l'âme do dna duše
    (obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
    égalité féminin d'âme ravnodušnost
    état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
    fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
    immortalité de l'âme nesmrtnost duše
    vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
    voix féminin de l'âme glas vesti
    avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
    avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
    avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
    avoir du vague à l'âme biti melanholičen
    chanter avec âme peti s čustvom
    donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
    se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
    être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
    avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
    être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
    être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
    rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
    je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
    on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
    vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu
  • ammonimento m opominjanje, opomin, svarilo:
    un severo ammonimento strog opomin
    servire di ammonimento biti v opomin
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • ange [ɑ̃ž] masculin angel; figuré popolna oseba, angel

    mon ange moj ljubi, moja ljuba
    sa femme est un ange njegova žena je pravi angel
    il est mon bon ange on je moj dobri angel
    ange gardien angel varuh; oseba, ki pazi na koga, ga vodi in ščiti
    le bon ange le mauvais ange oseba, ki ima dober, slab vpliv na koga
    patience féminin d'ange angelsko, neskončno potrpljenje
    chanter comme un ange zelo lepo peti
    être aux anges biti v devetih nebesih
    rire aux anges bedasto se smejati
    un ange passe angel gre mimo(se reče, kadar zastane pogovor in nastane daljša tišina v zadregi)
  • angoisse [ɑ̃gwas] féminin tesnoba, bojazen, strah, groza; muka

    angoisse de la mort strah pred smrtjo
    être dans des angoisses mortelles biti v smrtni grozi
  • Angstzustände: Angstzustände bekommen pasti v strah; Angstzustände haben biti v strahu
  • angustia f

    1. pomanjkanje, stiska:
    angustia di spazio prostorska stiska
    angustia di mente duhovna ozkost
    trovarsi in angustie biti v denarni stiski

    2. tesnoba, skrb, muka:
    stava in angustia per l'esito dell'esame skrbelo ga je, kako bo napravil izpit
  • année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina

    cette année letos
    d'année en année od leta do leta
    bonne année! srečno novo leto!
    année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
    année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
    toute l'année vse leto
    d'une année à l'autre iz leta v leto
    en fin d'année konec leta
    au commencement de l'année v začetku leta
    en quelle année? katerega leta?
    en l'année 1960; l'année dernière lani
    l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
    les revenus d'une année dohodki enega leta
    devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
    être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
    souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
    il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli
  • anonimnost samostalnik
    1. (odsotnost identitete) ▸ anonimitás, névtelenség
    popolna anonimnost ▸ teljes anonimitás
    stroga anonimnost ▸ szigorú névtelenség
    zagotavljati anonimnost ▸ anonimitást garantál
    ohraniti anonimnost ▸ megőrzi az anonimitását
    želja po anonimnosti ▸ anonimitás iránti igény
    Novinarji morajo spoštovati zasebnost in anonimnost žrtve in storilca. ▸ Az újságírók kötelesek tiszteletben tartani mind az áldozat, mind pedig az elkövető személyi integritását és anonimitását.

    2. (neuveljavljenost) ▸ anonimitás, névtelenség
    politična anonimnost ▸ politikai anonimitás
    relativna anonimnost ▸ viszonylagos anonimitás
    dvigniti se iz anonimnosti ▸ kiemelkedik a névtelenségből
    pot iz anonimnosti ▸ a névtelenségből kivezető út
    ostati v anonimnosti ▸ a névtelenség homályában marad
    biti v anonimnosti ▸ a névtelenség leple alatt
    skrivati se v anonimnosti ▸ névtelenségbe rejtőzik
    umakniti se v anonimnost ▸ anonimitásba burkolózik
    Novopečeni republikanec se je iz politične anonimnosti prebil ob bok priljubljenemu demokratskemu politiku. ▸ Az újdonsült republikánus a politikai névtelenségből a közkedvelt demokrata politikus mellé küzdötte fel magát.

    3. (neopaznost; pustost) ▸ hétköznapiság
    S preprostimi materiali sta želela doseči primerno zadržanost in anonimnost objekta. ▸ Az egyszerű anyagokkal kívánták elérni a létesítmény kellő visszafogottságát és hétköznapiságát.
  • ansia f skrb, nemir, tesnoba:
    essere in ansia per qcn. biti v skrbeh za koga
  • antagonism [æntǽgənizəm] samostalnik (to, against, with)
    nasprotovanje, antagonizem, sovraštvo (between)
    tekmovanje

    to be in antagonism with biti v sovraštvu s kom
  • anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

    1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

    2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.