Franja

happy [hǽpi] pridevnik (happily prislov)
srečen; zadovoljen, vesel (at, about česa)
razveseljiv; ugoden; posrečen (izraz)
pogovorno "v rožicah"
sleng omamljen (od udarcev, bombe)
sleng navdušen, nor na kaj

as happy as the day is long; ali as a king presrečen
a happy idea posrečena misel
the happy dispatch harakiri
sleng happy cabbage za zabavo porabljen denar
the happy medium (ali mean) zlata sredina
sleng happy dust kokain
sleng happy juice alkohol
ski-happy nor na smučanje
trigger-happy kdor rad strelja
many happy returns of the day na mnoga leta!

hórda¹ (-e) f

1. pejor. orda

2. hist. orda primitiva; hist.
bela, zlata horda Orda bianca, d'oro

imitácija imitation; imitating; copying

imitácija nakita imitation (ali artificial, pinchbeck) jewellery
imitácija marmorja imitation marble
imitácija usnja imitation leather
imitácija zlata imitation gold

īn-sīgniō -īre -īvī -ītum (īnsīgnis) znamenje napraviti, zaznamovati, narediti znamenje, označiti (označevati), (o)krasiti, odlikovati: Ambr., pueri insigniti Pl. ap. Fest., clipeum Io auro insignibat (gl. opombo) V. zlata Io je kot grb krasila ščit, agros tropaeis V., oratorem vestibus fucatis T. (Dial.) opozorljivo (pozornost vzbujajoče) nališpati, mulli insigniuntur barbā geminā inferiori labro Plin. se poznajo po … , nec insigniri razlikovati se, nec misceri omnibus Sen. ph.; metaf.: Postumius nullā notā est insignitus L. ni bil ožigosan z nobenim priimkom, eum annum dii morbis insignivere T. so naredili znamenito, so zaznamovali, finem belli insignivere T. so (prav očitno) označili, annus funeribus, calamitatibus insignitur T., Suet., notas initialis sapientiae vetus insignivit auctoritas Amm. V klas. lat. le pt. pf. īnsīgnītus 3, adv. -ē, večinoma kot adj. (adv.) zaznamovan, vtisnjen: tamquam insignitae notae veritatis Ci., imago Ci.; occ. izreden, neznanski, poseben, očiten, ne(za)slišan: homo insignite impudens Ci., insignite improbus Ci., insignitior ignominia L., i. infamia T., iniuriae Cat. ap. Gell., contumelia L., insignitius flagitium T., deformitate insignitus Petr., milia militum Enn. ap. Prisc. Subst. īnsīgnīta -ōrum, n modrice, otiski: Plin.

Opomba: Sinkop. impf. (večinoma iz metričnih razlogov) insignibat: V., Cl., insignibant: Stat., insignibar: Ap.

iskálec searcher; seeker; (teleskopa itd.) finder

iskálec avantur adventure seeker
iskálec zlatá gold miner, prospector, (figurativno) gold digger
iskálci resnice seekers after truth

iskálec (-lca) m

1. cercatore:
iskalci zlata cercatori d'oro
voj. iskalec min cercamine, mine detector
iskalec tartufov tartufaio

2. fot. (iskalo) lente per la messa a fuoco

3. fiz. (daljnogled ob astronomskem daljnogledu) cercatore; elektr. rilevatore:
iskalec frekvenc sintonizzatore

iz

1. krajevno: (iz hiše, omare, Hamburga, bližine …): aus

2. časovno: aus (iz leta 1815 aus dem Jahre 1815)

3. sprememba stanja (iz spanja, ravnotežja …): aus

4. snov: aus, tudi von (kamna Stein, lesa Holz, zlata Gold)
iz borovine aus Kiefer, kiefern ipd.

5. (zaradi) aus, -weise (ljubeznivosti aus Liebenswürdigkeit, liebenswürdigerweise, spodobnosti aus Schicklichkeit, schicklicherweise)

6. ocena: in, (A) aus (matematike in/aus Mathematik)

7. (zunaj/izven) außer
biti/priti iz sebe außer sich sein/geraten

8. se prevaja z zloženko:
šport met iz outa/avta der Outeinwurf
prihodki iz prodaje Umsatzerlöse množina
iskanje iz daljave die Fernerkundung, Fernortung, Fernsuche

9.
od/iz mladosti von Jugend an/auf

íz from, out of; of, by, through, for, because of

iz angleščine from (the) English
iz ambicije for (ali because of) ambition
iz dneva v dan from day to day
iz glave (na pamet) by heart, from memory, extempore, off-hand
iz ljubezni for love
iz ljubezni do for love of
iz mode out of fashion
narejen iz made of (ali from)
iz (notranjosti) hiše from within the house
iz leta v leto year by year
iz prepričanja by conviction
iz izkustva from experience
iz radovednosti out of curiosity
iz tega razloga for this reason
iz skoposti through (ali because of) avarice
iz sovraštva through hatred
iz strahu for fear (pred... of...)
iz usmiljenja out of pity
iz vljudnosti through politeness
iz dobrega vira from a good source
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with anger
je tvoja ura iz zlatá? is yours a gold watch?
ima hčer iz prvega zakona he has a daughter by his first marriage
piti iz kozarca to drink out of a glass
priti iz Zagreba to come from Zagreb
prevesti iz slovenščine v angleščino to translate from Slovene (ZDA Slovenian) into English
razvideti iz to see by
ni si upal iz hiše he did not dare venture out of the house

izpirálec laveur moški spol

izpiralec zlata laveur d'or, orpailleur moški spol

izpirálec lavador m

izpiralec zlata lavador m de oro

izpiranj|e srednji spol (-a …) die Auswaschung, die Spülung, die Ausspülung; pri pralnem stroju: der Spülgang; geografija die Abtragung
medicina izpiranje s sondo die Ausheberung
izpiranje želodca die Magenspülung
izpiranje zlata die Goldwäsche
čiščenje hleva z izpiranjem flüssige Stallentmistung

jájce (-a) n

1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche

2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere

3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche

jam|a¹ ženski spol (-e …) die Grube, -grube ( športdoskočna Sprunggrube, agronomija in vrtnarstvo gnojna Dunggrube, agronomija in vrtnarstvo gnojnična Jauchegrube, gradbeništvo, arhitektura gradbena Baugrube, lovstvo lovilna Fallgrube, gradbeništvo, arhitektura straniščna Abortgrube)
glasba orkestrska jama die Orchesterversenkung, der Orchestergraben
agronomija in vrtnarstvo sadilna jama das Pflanzloch, die Pflanzgrube
udarna jama na cesti: das Schlagloch
figurativno zlata jama die Fundgrube, Goldgrube
figurativno X je zlata jama mit X kann man sich eine goldene Nase verdienen

jáma pit; cave; cavern; grotto; (brlog) den; (gròb) grave

Postojnska jáma the Postojna caves
jáma za smeti, odpadke refuse pit
zlata jáma gold mine, treasure-house
vodna (suha, snežna, ledena, turistična) jáma active (inactive, freezing, ice, commercial ali show) cave
raziskovanje jám cave research, speleology
kdor drugim jámo koplje, sam vanjo pade he who digs a pit for others, often falls in himself; curses like chickens come home to roost
kopati jámo komu to dig a pit for someone
sam sebi jámo kopati (figurativno) to be hoist with one's own petard, to make a rod for one's own back

jáma fosse ženski spol , trou moški spol , creux moški spol , caverne ženski spol , grotte ženski spol , puits moški spol de mine

gnojna jama fosse à fumier
kapniška jama grotte de stalactites et de stalagmites
levja jama fosse aux lions
peščena jama carrière ženski spol de gravier(s), gravière ženski spol
razbojniška jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
zlata jama mine ženski spol
kopati jamo creuser une fosse
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade tel est pris qui croyait prendre

jáma fosa f ; hoyo m ; caverna f ; cueva f ; gruta f

Postojnska jama gruta de Postojna
jama s kapniki cueva f de estalactitas
jama min mina f
gnojna jama estercolero m, muladar m
peljati se v jamo (min) bajar a la mina
razbojniška jama cueva f de ladrones, ladronera f
levja jama leonera f
zlata jama (fig) filón m; mina f
kopati jamo cavar una fosa
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade quien fosa cava, en ella caerá; quien siembra cizaña más tarde le araña
to je zlata jama es una viña

Käfig, der, (-s, -e) kletka: goldener Käfig zlata kletka

kep|a [é] ženski spol (-e …) zemlje, zlata, testa, masla, sprijetega snega: der Klumpen (ilovice Lehmklumpen, prsti Erdklumpen, zlata Goldklumpen); blata: medicina der Ballen ( Kotballen); (gruda) der Batzen; cvet (hortenzije): der Ball, die Kugel
kepa snega za kepanje: der Schneeball
tehnika kepa steklene mase das Kölbchen, das Külbel
v kepah klumpenweise
stiskati/stisniti v kepo v roki: ballen

képa (rough) lump; (zemlje) clod, clump

snežna képa snowball
zlata képa nugget
narediti képo to lump
obmetavati se s snežnimi képami to snowball

képa (snežna) boule ženski spol (ali pelote ženski spol) de neige ; (zemlje) motte ženski spol de terre ; (masla) motte de beurre

kepa zlata pépite ženski spol (d'or); botanika boule-de-neige ženski spol, obier moški spol
v kepah par morceaux, par mottes