Franja

poimenováti (-újem) perf.

1. denominare, dare il nome, nominare, chiamare

2. dedicare, intitolare:
poimenovati trg po padlih borcih intitolare, dedicare una piazza ai Caduti

polizdel|ek [é] moški spol (-ka …) tehnika die Halbfertigware, das Halbfertigprodukt, das Halberzeugnis, Zwischenerzeugnis, das Halbfabrikat, Teilfabrikat
polizdelki množina das Halbzeug
pripravljanje polizdelka die Halbzeugzurichtung
dobavljati polizdelke zuliefern
dobavitelj polizdelkov der Zulieferer
dobavljanje polizdelkov die Zulieferung
trg polizdelkov in surovin der Beschaffungsmarkt

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

pool [pul] masculin, anglais pool, poslovno združenje

le pool européen du charbon et de l'acier evropski skupni trg za premog in jeklo

popláviti to overflow, to inundate, to flood; to deluge; to drown; to submerge

popláviti trg z blagom to flood (ali to glut) the market

popláviti (-im) | poplávljati (-am) perf., imperf., tr., intr. inondare, allagare, sommergere; intr. dilagare:
narasla reka spomladi poplavlja polja il fiume in piena in primavera allaga i campi
rudnik je poplavila voda la miniera è allagata
trg poplavlja pop glasba sul mercato dilaga la musica pop

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

Potniae -ārum, f (Ποτνιαί) Pótnije, trg v Bojotiji, 10 stadijev oddaljen od Teb: Plin. — Od tod adj. Potnias -adis, f (Ποτνιάς) pótnijska: equae O. ali quadrigae V. (αἱ Ποτνιάδες sc. ἵπποι) besne potnijske kobile, ki so svojega gospodarja Glavka vrgle z voza in raztrgale.

požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

A) imperf., perf.

1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
požirati s pogledom divorare con lo sguardo

2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
požirati solze inghiottire le lacrime
požirati nasilje ingoiare soprusi
požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

4. pren. divorare, consumare, distruggere:
dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
požirati knjige leggere avidamente
pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
požreti koga živega avercela con qcn.
požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
požirati se od jeze mangiarsi il fegato
ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro

premičnína (-e) f ekon. bene mobile, mobile:
trg premičnin mercato mobiliare

premožni samostalnik
(bogati ljudje) ▸ jómódú, vagyonos, gazdag, tehetősStanovanja, ki jih gradijo zasebni naložbeniki za trg, si lahko privoščijo le premožni. ▸ A magánbefektetők által a piac számára épített lakásokat csak a jómódúak tudják megfizetni.

prenapólnjen overfilled; crammed, cram-full, filled up, congested; (z ljudmi) overcrowded, packed (ali full) to overflowing; packed (like sardines), jammed

prenapólnjen (prezaložen) trg a glut in the market; (z blagom) overstocked, oversupplied, flooded with

prepláviti to flood, to overflow, to inundate; to submerge; figurativno (o miših, žuželkah itd.) to infest

prepláviti trg to flood the market
prepláviti s tujimi proizvodi to flood with foreign produce
trg je preplavljen z blagom the market is flooded with merchandise

prepláviti (-im) | preplávljati (-am) perf., imperf.

1. allagare, inondare, invadere (tudi pren.); coprire:
narasli potok je preplavil polja il torrente in piena inondò le campagne
mesto je preplavljeno s turisti la città è invasa dai turisti
trg so preplavili ceneni proizvodi il mercato è inondato da merce scadente
preplaviti mesto z letaki coprire la città di manifesti

2. pren. invadere, pervadere, prendere:
začutil je, da ga preplavlja utrujenost si sentì pervadere dalla stanchezza

presentación ženski spol predstavljanje, predstavitev; predložitev; prihod, nastop, navzočnost; zunanjost; ameriška španščina prošnja, vloga

presentación de la compañía prva predstava (gledališke družbe)
carta de presentación priporočilno pismo
a la presentación (trg) ob predložitvi
de presentación (voj) v gala uniformi

presentar predstaviti, predložiti; priporočiti; pokazati; (prošnjo) vložiti; nuditi

presentar los billetes pokazati vozovnice
presentar demanda, (su) querella vložiti tožbo
presentar dificultades nuditi težave
presentar ganancia (trg) izkazati dobiček
presentar una protesta vložiti protest
presentar pruebas predložiti dokaze
presentar como (un) regalo podariti
presentar su renuncia odreči se svoji službi
presentar un saldo izkazati saldo
presentar una solicitud prošnjo vložiti
presentar testigos navesti priče
presentar al cobro inkasirati, izkupiti
presentarse predstaviti se; pokazati se, pojaviti se; zgoditi se, nastopiti
presentarse al mundo prvič v družbi nastopiti (dekle)
presentarse al juez priti pred sodišče
presentarse por candidato kandidirati
tengo el gusto de presentarme čast mi je, da se predstavim

pridréti (-dêrem) perf.

1. zampillare, sgorgare

2. pren. irrompere:
demonstranti so pridrli na trg i dimostranti irruppero nella piazza

proizvodnj|a [ó] ženski spol (-e …) die Produktion; industrijskega blaga: die Herstellung, die Fertigung, avstrijsko tudi: die Erzeugung; kmetijskih proizvodov, energije: die Erzeugung; pijač: die Bereitung (piva Bierbereitung, vina Weinbereitung); (čezmerna Überproduktion, dnevna Tagesproduktion, industrijska Industrieproduktion, lastna Selbsterzeugung, licenčna Gestattungsproduktion, Lizenzerzeugung, Erzeugung nach Lizenz, linijska Linienfertigung, množična Massenproduktion, Massenfertigung, na tekočem traku Fließfertigung, serijska Reihenherstellung, Reihenfertigung, Serienproduktion, Serienfertigung, svetovna Welterzeugung, vezana Kuppelproduktion, energije Energieerzeugung, presežkov [Überschußproduktion] Überschussproduktion, stekla Glasherstellung, usnja Lederherstellung, za trg Marktproduktion, za znanega kupca Kundenproduktion, živali Tierproduktion, živil Nahrungsmittelproduktion)
proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
datum proizvodnje das Erzeugungsdatum, Herstellungsdatum
dežela proizvodnje das Herstellungsland
izpad proizvodnje der Produktionsausfall, Leistungsausfall
kontrola proizvodnje die Produktionskontrolle
mesto proizvodnje der Industriestandort
načrtovanje proizvodnje die Produktionsplanung
obseg proizvodnje das Produktionsvolumen
povečanje proizvodnje die Produktionssteigerung
vodenje/vodstvo proizvodnje die Produktionsleitung
vodja proizvodnje der Produktionsleiter