Franja

stréha toit moški spol ; (pri avtomobilu) capote ženski spol ; (nad prižnico) abat-voix moški spol ; (stanovanje) logis moški spol , logement moški spol , gîte moški spol , abri moški spol , refuge moški spol , asile moški spol

brez strehe sans abri, sans asile, sans logis, sans domicile, sans feu ni lieu
opečna (skodlasta, skrilnata, slamnata, steklena, iz valovite pločevine) toit de tuiles (de bardeaux, d'ardoise, de chaume, en verre, en tôle ondulée)
dvokapna streha comble moški spol en selle, toit en bâtière
kupolasta streha toit en coupole, dôme moški spol
premična streha (na avtu) toit ouvrant
streha na zatrep toit en croupe
imeti streho nad glavo avoir un toit
pod streho spraviti kaj mettre quelque chose à l'abri (ali en lieu sûr), (žetev, žito) engranger, rentrer
pod streho koga vzeti donner abri à quelqu'un, héberger quelqu'un
pod streho stopiti (ob dežju) se mettre à l'abri (ali à couvert), s'abriter (par temps de pluie)
to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est connu

stréha techo m (tudi fig) ; (pri avtu) techo m , cubierta f

brez strehe (fig) sin domicilio
opečna streha tejado m
ravna streha azotea f
premična streha techo corredizo
imeti streho nad glavo (fig) tener un hogar
streha iz desk techado m de madera, tejado m de tablas
domača streha tejado paternal
streha iz skodel techo de ripia(s)
slamnata streha tejado m de paja, techo de bálago
skrilnata streha techo de pizarra
streha iz vejevja in listja techo de ramaje
kupolasta streha cúpula f
steklena streha tejado m (ali techo m) de vidrio
dvokapna streha tejado m de dos vertientes
streha iz trstja tejado m encañizado
streha na zatrep tejado m de copete
stanovati pod isto streho vivir bajo el mismo techo
vzeti koga pod streho poner a cubierto (ali a salvo) a alg; poner bajo techado a alg
to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces

strésati, strésti secouer, agiter , (glavo) hocher, (é)branler ; (sadje z drevesa) faire tomber (en secouant un arbre)

stresati se trembler, frissonner, frémir
stresati koga iz spanja secouer quelqu'un pour le réveiller, réveiller quelqu'un en le secouant
jezo stresati nad kom passer (ali décharger) sa colàre sur quelqu'un
pred uporabo stresti! agiter avant de s'en servir!

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

stúd dégoût moški spol , répugnance ženski spol , nausée ženski spol , écœurement moški spol

zbujajoč stud nauséabond, écœurant
občutiti stud ob, nad éprouver du dégoût pour (quelque chose)

stúd asco m ; repugnancia f ; hastío m ; náuseas f pl

zbuditi stud dar asco, dar náuseas, repugnar
zbujajoč stud asqueroso, repugnante, repulsivo; nauseabundo
občutiti stud ob, nad tener asco (ali aversión) a, sentir repugnancia hacia

suverenost [é] ženski spol (-i …) die Souveränität, (vrhovnost) die Hoheit; die Machtvollkommenheit, die Rechtshoheit; (državna Landeshoheit, Staatshoheit, ljudska Volkssouveränität, ozemeljska Gebietshoheit, nad zračnim prostorom Lufthoheit)
kršitev suverenosti die Hoheitsverletzung
področje suverenosti der Herrschaftsbereich
pravica do suverenosti das Souveränitätsrecht
ozemlje pod suverenostjo das Herrschaftsgebiet

suverénost (-i) f

1. sovranità, indipendenza:
suverenost naroda la sovranità popolare

2. pren. bravura, perfezione

3. pren. superiorità, eccellenza

4. potere, dominio:
država ima suverenost nad delom ozemlja lo stato ha il dominio su parte del territorio

svetíšče temple; sanctuary; shrine; pesniško fane

svetíšče nad svetišči holy of holies

šéstdeset sixty; arhaično three score

biti nad šéstdeset let star to be over sixty, to be on the shady (ali wrong) side of sixty
ne še biti šéstdeset let star to be on the sunny side of sixty

šéstdeset soixante

kakih šestdeset une soixantaine
v šestdesetih letih dans les années soixante
biti nad šestdeset let star avoir passé la soixantaine

šéstdeset sesenta

kakih šestdeset unos (ali alrededor de) sesenta
v 60-ih letih en (ali allá por) los años sesenta
biti nad šestdeset let star haber pasado los sesenta años

škandalizírati to scandalize; to shock

škandalizírati se to be scandalized (nad čim at something), to be shocked, to take offence (at something)
moram se škandalizírati nad teboj! I am shocked at you!

štírideset quarante

kakih štirideset (ljudi) une quarantaine (de personnes)
v štiridesetih letih dans les années quarante
star je nad štirideset let il a passé la quarantaine

štírideset cuarenta

kakih štirideset unos cuarenta, alrededor de cuarenta
v štiridesetih letih allá por los años cuarenta (y tantos)
je nad štirideset let star ha pasado los cuarenta (años)

štrléti émerger, sortir (de), dépasser, avancer, saillir, faire saillie

štrleti nad s'élever au-dessus de

tarif|a ženski spol (-e …) der Tarif (blagovna Gütertarif, carinska Zolltarif, enotna Einheitstarif, mezdna Lohntarif, najvišja Höchsttarif, nižja Billigtarif, nočna Nachttarif, okvirna Manteltarif, posebna Sondertarif, Ausnahmetarif, potniška Personentarif, prehodna Überleitungstarif, prevozna - v letalskem prometu Flugtarif, prtljažna Gepäcktarif, rizična Gefahrtarif, železniška Eisenbahntarif), der Tarifsatz
taksna tarifa die Gebührenordnung
prekoračitev tarife die Gebührenüberhebung
zvišanje tarife die Tariferhöhung
po tarifi tarifmäßig
nad tarifo übertariflich

tárnati (-am) imperf.

1. lamentarsi, lagnarsi, brontolare, piagnucolare:
tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem lamentarsi dei tempi duri, dell'indigenza

2. lamentarsi, gemere:
ranjenci so vzdihovali in tarnali i feriti sospiravano e gemevano

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella