Franja

Zadetki iskanja

  • štíri (-ih) numer. quattro:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro
    ura je štiri sono le quattro
    igrati v štirih giocare in quattro
    korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
    brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
    komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
    štirje letni časi le quattro stagioni
    astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
    hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
    pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
    pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
    pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
    pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
    na vse štiri vetrove ai quattro venti
    rel. štiri poslednje reči i novissimi
    filoz. štirje elementi i quattro elementi
  • Švica samostalnik
    (država) ▸ Svájc
    kanton v Švicikontrastivno zanimivo svájci kanton
    odpotovati v Švico ▸ Svájcba elutazik
    emigrirati v Švico ▸ Svájcba emigrál
    nevtralna Švica ▸ semleges Svájc
    živeti v Švici ▸ Svájcban él
    delati v Švici ▸ Svájcban dolgozik
    reprezentanca Švice ▸ Svájc válogatottja
    državljani Švice ▸ Svájc állampolgárai
    potovanje po Švicikontrastivno zanimivo svájci utazás
    preseliti se v Švico ▸ Svájcba elköltözik
    Sopomenke: Švicarska konfederacija
  • tabori|ti (-m) kampieren; zelten; (biti utaborjen) lagern; figurativno (zasilno/začasno živeti) hausen
  • tákšenle (-šnale -šnole) adj. (tak, takšen) questo (-a), così, cosiffatto (-a), simile:
    v takšnile hiši je lepo živeti è bello stare in una casa così
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • têsen tight; (ozek) narrow; close; strait, straitened

    têsni čevlji tight shoes pl
    na têsnem smo s prostorom we are cramped for space
    na têsnem smo v tej pisarnici we are cramped tight in this little office
    têsno je z denarjem (figurativno) money is tight
    têsno mi je pri srcu I am sick at heart, I feel uneasy
    têsno zapreti to shut tight
    živeti na têsnem to have just about enough to live on; to be in straitened circumstances
  • têsen étroit, serré, restreint ; (obleka) juste, étroit, serré, collant, moulant

    tesno mi je (pri srcu) je me sens mal à l'aise, je suis mal en point, j'ai peur, j'ai le cœur serré
    na tesnem biti être à l'étroit
    na tesnem biti (finančno) être à court d'argent, ne pas être en fonds, avoir la bourse plate
    na tesnem živeti vivre étroitement, avoir tout juste de quoi vivre
  • tìč (tíča) m

    1. pog. (ptič) uccello:
    tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
    živeti kot tič vivere come uccel di bosco
    čuden tič un bel tomo
    pren. pog. nočni tič nottambulo
    pog. ne tič ne miš né carne né pesce

    2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
    tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi

    3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
    PREGOVORI:
    iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari
  • tíček (-čka) m

    1. dem. od tič uccellino, uccelletto:
    živeti kot tiček na veji vivere come uccel di bosco

    2. (moški spolni ud) pisello, pisellino
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tjavdan in den Tag hinein, (v neznano) izlet ipd.: ins Blaue hinein
    živeti tjavdan in den Tag hinein leben
    življenje tjavdan das In-den-Tag-hinein-Leben
  • tjavdán sans réflexion, à la légère

    tjavdan živeti vivre au jour le jour
  • tjavdán sin reflexión; a la ventura de Dios

    tjavdan govoriti hablar al aire
    tjavdan živeti vivir al día
  • tjavdán | tjavendán adv. a casaccio; tanto per fare, per dire; senza scopo:
    reči kaj tjavdan dire qcs. a casaccio
    živeti tjavdan vivere così, senza scopo
  • tjavendan in den blauen Tag hinein
    govoriti tjavendan daherreden/dahinreden
    živeti tjavendan dahinleben, vse si privoščiti: drauflosleben
  • tráva botanika grass; herb. herbage

    zdravilne tráve medicinal herbs pl, simples pl
    tlačiti trávo (figurativno, živeti) to live
    slišati trávo rasti (figurativno, biti zelo pameten) to hear the grass grow (to be highly intelligent), arhaično to see through (ali far into) a millstone
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • tujína foreign country, foreign parts pl

    v tujíni abroad
    biti v tujíni to be abroad
    iti v tujíno to go abroad
    živeti v tujíni to live abroad
  • ujétništvo (-a) n prigionia; (za divje živali) cattività; schiavitù, servitù:
    priti v ujetništvo cadere prigioniero
    živeti v ujetništvu (divja žival) vivere in schiavitù