Franja

роскошествовать/роскошничать razkošno živeti

сибаритствовать razkošno živeti

сожительствовать skupaj živeti, skupaj stanovati; na koruzi živeti

соседить živeti v sosedstvu

шаромыжничать (vulg.) živeti na tuj račun, varati

abate m opat:
stare come un padre abate pren. živeti brez dela in skrbi
parere un padre abate pren. biti cvetočega videza

abiūdicō -āre -āvī -ātum

1. s sodbo, sodno odreči (odrekati), odsoditi (odsojati) komu kaj: aliquid ab aliquo Pl., Ulp. (Dig.), iudicabit Alexandriam regis esse: a populo Romano abiudicabit Ci.; abs.: Ardeatium populum ob iniuriam agri abdicati descisse L.

2. pren. sploh odreči (odrekati), zavreči (zavračati), odkloniti (odklanjati): sibi libertatem Ci.; šalj.: me a vita abiudicabo Pl. nočem več živeti.

abondance [-dɑ̃s] féminin obilica, izobilje, velika množina; gladkost (v govorjenju); z vodo mešano vino

en abondance v izobilju
en grande abondance na pretek
années féminin pluriel d'abondance rodovitna leta
corne féminin d'abondance rog izobilja
ses pleurs coulaient en abondance solze so ji tekle v potokih
parler avec abondance gladko govoriti
parler d'abondance govoriti brez priprave
vivre dans l'abondance živeti v izobilju
abondance de biens ne nuit pas (proverbe) bolje preveč kot premalo

abroad [əbrɔ́:d] prislov
daleč, zunaj, v tujini; zmotno; povsod

to be all abroad biti ves iz sebe, osupel, zbegan, zmeden
it is all abroad splošno znano je
to live abroad živeti v tujini
to be noised abroad postati povsod znan
to scatter and spread abroad širiti naokrog
there is a rumour abroad širijo se govorice, govori se
to walk abroad iti na sprehod

abundance [əbʌ́ndəns] samostalnik (of česa)
obilje, obilica; bogastvo

in abundance na prebitek, obilo
to live in abundance živeti v obilju

accatto m miloščina, beračenje, zbiranje prispevkov, bera:
vivere d'accatto živeti od miloščine
roba d'accatto naberačene stvari

accord [akɔr] masculin soglasje, privolitev; složnost, skladnost, ubranost; dogovor, pogodba; sozvok, musique akord

d'accord! soglašam, prav!
oui, oui, d'accord! da, da, seveda, gotovo!
en accord avec v skladu z
accord commercial, économique, monétaire, moratoire, de paiement trgovinska, gospodarska, denarna, moratorijska, plačilna pogodba
accord collectif kolektivna pogodba
accord du participe skladnja deležnika
d'un commun accord soglasno
arriver à un accord priti do soglasja, do sporazuma
conclure un accord skleniti pogodbo
donner son accord soglašati
être d'accord strinjati se, soglašati
se mettre d'accord sporazumeti se
passer un accord napraviti dogovor
tomber d'accord zediniti se (de, sur o)
vivre en parfait accord živeti v popolni slogi
les pourparlers ont abouti à un accord pogajanja so privedla do sporazuma

acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo

acta -ae, f (gr. ἀκτή) morska obala, zlasti privlačna za oko, senčnata, od tod obmorsko letovišče, kopališče: in sola acta V., cum ... in acta cum suis accubuisset N., in acta cum mulierculis iacebat ebrius Ci., in actis esse (ἀκτάζειν) Ci. veselo v svojo zabavo živeti; met. razvajeno, pogosto tudi razkošno življenje v primorju, v obmorskih kopališčih: accusatores ... actas, convivia iactant Ci. — Kot nom. propr. Acta -ae, f ali Actē -ēs, f (Ἀκτή = Primorje) Akta, staro ime Atike: Plin., Attica Ἀκτή et Acta ... dicta est Gell. Od tod adj. Actaeus 3 (Ἀκταῖος) atiški, atenski: arx, arces O., ignes O. ljubezen do Atenke (Oritijije), imbres Stat. meden dež, in Actaeo Aracyntho V. (menda apel. = in actaeo Arac.) v primorskem gorovju Arakintu (prim. Aracynthus); subst. Actaeī -ōrum, m Atičani, Atenci: N.;, Actaea -ae, f Atenka: O.; Actias -adis, f (Ἀκτιάς) Atičanka, Atenka: V.

adormecer [-zc-] uspavati, v spanje zazibati (otroka); utišati, k molku pripraviti; pomiriti

adormecerse zaspati; fig otrpel postati, zaspati (ud); fig nasladno živéti

aetherius 3 (αἰϑέριος)

1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura Ci., sol, sidera, haustus V.

2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.

Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.

affannoso agg.

1. zasopel, zadihan:
respiro affannoso zasoplo dihanje

2. poln skrbi; bridek, mučen, težak:
condurre un'esistenza affannosa živeti težko življenje

affluō (adfluō) -ere -flūxī (-)

1. priteči (pritekati): Rhenus ad Gallicam ripam adfluens T.; z dat.: Eurotas prope adfluit moenibus L., Aufidus amnis utrisque castris adfluens L.; abs.: cibo affluente (namreč v želodec) Suet.

2. pren.
a) dotekati, priteči (pritekati), privreti, prispeti, priti, prihajati, dohajati; večinoma o množicah ljudi: comitum adfluxisse numerum V., adfluente cotidie multitudine L., adfluentium undique auxilium S. fr., adfluunt auxilia T., multitudo adfluentium T.; o abstr.: nihil... ne rumoris quidem adfluxit Ci., si ea sola voluptas esset, quae quasi titillaret sensus et ad eos... adflueret Ci. ki pritekajoče obhaja čute, adfluentes anni H., adfluit incautis amor O. se prikrade; fil. (epikurejsko) dotekaje prehajati: ad deos adfluere Ci., imaginum series ad nos adfluat Ci.; pesn. s samim acc.: convenit, ut sensu corpus... adfluat omne Lucr. da s čutom nadahne vse telo (tudi arceat).
b) v (iz)obilju dotekati, pritekati, v (iz)obilju biti: cum domi otium atque divitiae adfluerent (populo Rom.) S., effuse adfluunt opes L., ex eo, quod adfluit opibus vestris, sustinendo necessitates aliorum L. s tem, da ob svojem izobilju lajšate revščino drugih, affluunt subito, repente dilabuntur (vires atque opes humanae) Val. Max., pro cerebri ubertate vel affluit capillago vel deserit Tert. rastejo lasje čedalje bolj ali izpadajo; od tod affluere (adfluere) aliqua re v (iz)obilju imeti česa: ut adfluam frumento Pl., miser, si in... vitiosā vitā adflueret voluptatibus Ci., adf. divitiis, honore, laude Lucr. — Od tod adj. pt. pr. affluēns (adfluēns) -entis, adv. affluenter (adfluenter)

1. obilno dotekajoč, pritekajoč: sub radicibus montis affluentiores aquae sunt Vitr.; pren. obilen, bogat, potraten: Hier., omnium rerum affluentibus copiis Ci., affluens copia voluptatium L., senatorum numerus Suet., divitior... et affluentior... vera amicitia Ci., bonorum omnium affluentissimus largitor Aug.; subst. neutr.: ex adfluenti T. v izobilju; adv.: vinum calicibus affluenter immissum Ap. obilno; pred Ap. le komp.: affluentius vivere N. potratneje, affluentius voluptates haurire Ci. prenasladno živeti, affluentius solito convivium inire T.

2. mazajoč se s čim: alter unguentis affluens Ci.; pren. v izobilju preskrbljen, bogato obdarjen, bogat s čim, česa, prekipevajoč od česa: Gell., pauci (homines) opibus et copiis adfluentes Ci., urbs eruditissimis hominibus liberalissimisque studiis affluens Ci., domus scelere omni adfluens Ci., illo Asiatico ornatu affluens L. Andr. ap. Prisc. odičena, olepšana z..., homo vestitu affluens Ph. v dolgi, valovito spuščajoči se obleki.

agiatamente avv.

1. premožno, bogato:
vivere agiatamente živeti premožno

2. udobno

agiatezza f

1. blaginja, premožnost:
vivere nell'agiatezza živeti v blaginji, premožno

2. udobnost