Franja

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

asellus -ī, m (demin. asinus) osel, oslič,

1. domača žival: asellus onustus auro Ci. ep., auritus, pandus O., aures lente gradientis aselli O., costas aselli agitator vilibus pomis onerat V., iniquae mentis asellus H.; preg.: narrare asello fabellam surdo H. = gluhim ušesom dopovedovati, agas asellum (sc. non curret) Ci. (gl. agō), bipes asellus Iuv., Hier. dvonogi osel (sramotilno o človeku).

2. pren.
a) neka slastna morska riba, oslič: Varr., N. ap. Plin., Cael., tam deformi non dignus nomine asellus O.; preg.: post asellum diaria non sumo Petr. = po tako slastni jedi (osliču) se nočem zadovoljiti z navadno (vsakdanjo).
b) aselli zvezdi v ozvezdju Raka: Hyg., Plin. Kot rim. priimek, npr. Tiberius Claudius Asellus Tiberij Klavdij Azel, katerega je Scipion ml. Afričan kot cenzor izključil iz viteštva in ga prestavil med erarce: Ci.

azijski divji pes stalna zveza
zoologija Cuon alpinus (žival) ▸ ázsiai vadkutya
Sopomenke: gorski volk, rdeči volk

bajeslov|en [ô] (-na, -no) mythologisch, Fabel- (žival das Fabeltier, bitje das Fabelgeschöpf, das Fabelwesen)

bastárden bastardo; híbrido ; (križan, mešan) hibrido

bastardna vrsta (bot, zool) especie f hibrida
bastardna žival animal m hibrido
bastardna rasa raza f híbrida
bastardne rastline plantas f pl híbridas
bastardna volna lana f bastarda

bésen furious, enraged, mad, incensed

ves bésen fuming with rage, in a furious temper; (žival) rabid
biti bésen to be in a rage, to be in a fury, to be enraged pogovorno to blow one's top
napraviti bésnega to enrage, to infuriate, to exasperate, to drive someone mad, pogovorno to drive someone up the wall
bésno sovraštvo rabid hate

bestial živalski; neumen; velikanski

apetito bestial velik apetit
bestial m žival, govedo

bik samostalnik
1. (žival) ▸ bika
2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Bika [znamenje]Samski biki utegnejo na nenavadnem mestu srečati sorodno dušo. ▸ Az egyedülálló Bikák váratlan helyen találkozhatnak a lelki társukkal.
Vpliv Sonca v Biku bo prinesel željo po izkazovanju nežnosti. ▸ A Nap hatása a Bika jegyében a gyengédség kimutatása iránti vágyban mutatkozik meg.
Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Bika. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bika jegyében áll.

3. neformalno, izraža negativen odnos (neumen človek) kontrastivno zanimivo ▸ marhaJezno mu je zaklical: "Hej, ti neumni bik!" ▸ Mérgesen utánakiáltott: „Hé, te hülye marha!”
"O, ti bik zarukani!" se je Diane razburila nad voznikom avtomobila pred sabo. ▸ „Ó, te tökkelütött marha!” – fortyant fel Diane az előtte haladó buszsofőr miatt.

4. finance (veliko zvišanje tečajev) ▸ bikaNa svetovnih borzah je včeraj bik končno pregnal medveda: delniški tečaji so poskočili od Tokia do New Yorka in od Londona do Frankfurta. ▸ A világ tőzsdéin tegnap a bika végül elűzte a medvét: a részvényárak Tokiótól New Yorkig, Londontól Frankfurtig szárnyaltak.
Ko je borza v znamenju bika oziroma razcveta, se čez noč sama od sebe ne sprevrže v obdobje medveda oziroma daljšega obdobja nazadovanja, brez sprožilca. ▸ Amikor a részvénypiac a bika jegyében, azaz fellendülőben van, nem fordul át ok nélkül egyik napról a másikra medvébe, azaz hosszan tartó hanyatlásba.

bimembris -e (bi in membrum) dvouden, dvoličen: Centauri Corn. ap. Macr., Sil. = nubigenae bimembres V. (= pol ljudje pol konji), forma O. dvoudna (kentavrska), puer Iuv. (= pol človek pol žival); subst. pl. bimembrēs, m dvoudniki = Kentavri: Stat., ardescunt germani caede bimembres O., illic lavēre bimembres vulnera O.

blag|o¹ [ó] srednji spol (-a …) (tekstil) der Stoff (za moške obleke Anzugsstoff, za perilo Wäschestoff, za plašče Mantelstoff, za zavese Gardinenstoff, Vorhangstoff, mrežasto Netzstoff, pohištveno Möbelstoff, pralno Waschstoff, tapetniško Dekorationsstoff, volneno Wollstoff)
blago na metre/metrsko blago die Schnittware
blago iz kovinskih vlaken der Metallstoff
bala blaga der Stoffballen
proga blaga die Stoffbahn
punčka iz blaga die Stoffpuppe
žival iz blaga das Stofftier

bruto živalski, grob, neumen

hierro en bruto surovo železo
peso bruto (kosmata) teža
producto bruto kosmati dohodek
bruto m (neumna) žival; surov človek, surovež; bik
el noble bruto konj
pedazo de bruto bedak
enamorarse como un bruto slepo se zaljubiti

Būbastis -is, f (Βούβαστις) Bubasta,

1. egipč. mesečna boginja, Ozirisova in Izidina hči, upodabljali so jo kot mačko ali le z mačjo glavo, ker je bila mačka njej posvečena žival; Bubasto so primerjali z gr. Artemido in rim. Diano: O.

2. Bubasti posvečeno glav. mesto Bubaškega okraja (Βουβαστίτης νόμος, Būbastītēs nomos Plin.) v spodnjem Egiptu: Mel.

burden¹ [bə́:dn] samostalnik
breme, tovor; tonaža
figurativno gorje, tegoba; režijski stroški
geologija jalova plast
glasba refren, pripev, spremljava
figurativno osnovna misel, glavni motiv; jedro, bit

to bear the burden peti refren ali spremljati
beast of burden vprežna žival
to be a burden to s.o. biti komu v breme
pravno burden of proof obveznost, da se dokaže neutemeljenost nasprotne trditve

canīcula -ae, f (demin. canis)

1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.

caprea -ae, f (fem. adj. capreus 3 kozji) kozi podobna žival ali divja koza, najverjetneje pa srna: Varr., V., H., O. idr.; divjačina (srnina): caprea astringit alvum Cels.; preg.: prius Apulis iungentur capreae lupis, quam... (adynaton) H. — Capreae palus, gl. capra.

capturer [-re] verbe transitif ujeti (tudi militaire), uloviti; prijeti, aretirati; marine zapleniti (ladjo, ladijski tovor); upleniti (material); polastiti se (quelque chose česa)

capturer un animal uloviti, ujeti žival
capturer un malfaiteur prijeti, aretirati zločinca

celo moški spol vnema, gorečnost, prizadevnost

estar en celo goniti se (žival)
celos pl ljubosumnost; nevoščljivost; sum
drama de celos drama ljubosumnosti
dar (ali infundir) celos zbuditi v kom ljubosumnost
tener celos (de) biti ljubosumen (na)
por celos iz ljubosumnosti

cervus -ī, m

1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

2. pren.
a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
b) opornik vinske trte: Tert.

cētus -ī, m (gr. τὸ κῆτος)

1. vsaka velika morska žival, morska pošast = kit, morski pes, pliskavka, tun, morska jegulja: Pl., Varr ap. Non., Cels., Plin.; sg. v gr. obl. cetos, n le pri Plin., pogosteje pl. cētē, n (= κήτη, kontr. iz κήτεα): Plin., Sil., Stat., immania cete V.

2. pren. Kit, ozvezdje na južnem nebu: arieti et piscibus cetus est subiectus Vitr.