Franja

toe¹ [tóu] samostalnik
prst na nogi; konica, kapica (čevlja, nogavice); sprednji del podkve, kopita
figurativno konec, kraj (predmeta); ojačano podnožje stebra, oboka itd.
množina, pogovorno noge

on one's toes pogovorno živ, živahen, uren, hiter
from top to toes od glave do pet
big (great) toe palec na nogi
little toe mezinec na nogi
the light fantastic toe šaljivo ples, plesanje
toe dance ples po konicah prstov
toe dancer plesalec, -lka po konicah prstov; baletnik, baletka
pointed toes koničaste kapice (čevlja)
toe weight v podkev privit ozobec
to tread on s.o.'s toes pogovorno stopiti komu na prste (na kurje oko); (u)jeziti ali (u)žaliti koga
to turn up one's toes sleng, figurativno umreti

torche [tɔrš] féminin bakla; plamenica; figuré žepna svetilka; svitek; šop slame

torches pluriel d'une retraite aux flambeaux bakle v bakladi
torche électrique električna žepna svetilka
être transfôrmé en torche vivante spremeniti se v živo baklo, živ zgoreti

tremēndo agg.

1. strahoten, strašen, strahovit:
una guerra tremenda strahotna vojna
un tremendo pericolo strašna nevarnost

2. ekst. hud, strašen (tudi pog.):
bambino tremendo zelo živ otrok
avere una fame, una sete tremenda biti strašno lačen, žejen
sentire un caldo, un freddo tremendo biti komu strašno vroče; koga hudo zebsti

ultimo

A) agg.

1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

4. daven

5. knjižno oddaljen

6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

B) m (f -ma)

1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca

utèći utèčēm
I.
1. uteči: uteći od roditelja; pravo reci, pa gledaj te uteci; biti kadar stići i uteći biti kos vsaki situnciji; ne uteče oka ni svjedoka nihče ni ostal živ, ki bi lahko pričal, kaj se je zgodilo
2. prekositi: on nije utekao od tebe
II. uteći se
1. zateči se: uteći se komu
2. seči v besedo: uteći se komu u riječ

vegetativo vegetativen, rastoč

órganos vegetativos (živ) razplodilni organi

Verzweifeln, das, obupavanje; es ist zum Verzweifeln! da obupaš!, živ obup!

vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

à vie za vse življenje, dosmrtno
pension féminin à vie dosmrtna penzija
en vie pri življenju, živ
au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
italien y va de la vie gre za življenje
jamais de la vie nikoli
pour la vie za vedno
sans vie brez življenja, neživ; brez moči
sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
la vie durant vse (svoje) življenje
avoir la vie dure biti trdoživ
devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
gagner sa vie služiti si svoj kruh
mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
coût masculin de la vie življenjski stroški
dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
niveau masculin de la vie življenjski standard
question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
régime masculin; train masculin de vie način življenja
vie de chien (figuré) pasje življenje
vie chère drago življenje, draginja
vie en commun skupno življenje
vie économique gospodarsko življenje
vie de misère bedno življenje
vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
risquer sa vie tvegati svoje življenje

vif-argent [-aržɑ̃] masculin živo srebro; (figuré)

avoir du vif-argent dans les veines biti zelo živ(ahen)

vigōrō -āre (-āvī) -ātum (vigor)

1. intr. dobi(va)ti življenje, oživeti (oživljati), posta(ja)ti živahen: anima vigorans ex … Tert.

2. trans. oživiti (oživljati), poživiti (poživljati): disciplinam Tert., iuvenis vigoratus Ap. živ, živahen, srčen.

vȉjek m, mest. u vijèku, mn. vijèkovi in vjȅkovi (ijek.), vêk m, mest. u véku, mn. vékovi in vȅkovi (ek.)
1. vek: stari, srednji, novi vijek
2. stoletje: prvi vijek naše ere; to je trajalo vjekovima, vekovima to je trajalo stoletja
3. življenje: mladost je dio, deo ljudskoga -a; biti kratka -a; svršiti svoj vijek
4. do -a dokler bom živ; otkako je svijeta i vijeka, otkako je sveta i veka dokler bo svet stal; u vijeke vjekova, u veke vekova na veke vekov, za vse večne čase

volcán moški spol vulkan, ognjenik

volcán apagado, volcán extinto ugasel vulkan
volcán activo, volcán en actividad, volcán en erupción živ, delujoč vulkan
estar sobre un volcán (fig) sedeti na sodu smodnika

vulkán volcano, pl -s, -oes

živ, aktiven (mrtev, ugasel) vulkán active (extinct, dormant) volcano
izbruh vulkána volcanic eruption

vzdrževáti (-újem)

A) imperf.

1. mantenere; curare la manutenzione:
vzdrževati cesto curare la manutenzione della strada
vzdrževati prijateljske odnose mantenere rapporti amichevoli
vzdrževati koga pri življenju mantenere qcn. in vita

2. mantenere, sostentare; finanziare, dotare:
vzdrževati družino, otroka mantenere la famiglia, il figlio
vzdrževati ljubico mantenere l'amante
vzdrževati vojsko z davki finanziare l'esercito con le tasse
vzdrževalo jo je upanje, da je sin živ la sosteneva la speranza che il figlio fosse vivo
vzdrževati (držati)
korak s časom tenersi al passo coi tempi
naprava vzdržuje (drži)
ladjo v vodoravnem položaju il dispositivo mantiene la nave in posizione orizzontale

B) vzdrževáti se (-újem se) imperf., refl. astenersi:
vzdrževati se ostrih besed astenersi dall'uso di espressioni scortesi, brusche
vzdrževati se pri glasovanju astenersi dal voto

while² [wail] veznik
medtem ko, dokler, za časa; čeprav, dasi

never, while I live nikoli, dokler sem jaz živ
while he is not poor čeprav ni siromašen
while our opponent, he is not our enemy čeprav je naš nasprotnik, ni naš sovražnik
while on my way back med (mojo) potjo nazaj (domov)
while there is life there is hope človek upa, dokler živi
while at school he never worked ves čas, ko je bil v šoli, ni nič delal

zahváljen (-a -o) adj. ringraziato:
Bog bodi zahvaljen, da si se vrnil živ in zdrav grazie al cielo sei tornato sano e salvo

zakopán (-a -o) adj. sepolto, seppellito, sotterrato:
živ zakopan sepolto vivo

zdrav (-a, -o)

1. gesund (skozinskoz kerngesund); pri dobrem počutju: wohlauf
živ in zdrav prestati nesrečo ipd.: heil
biti zdrav gesund sein, wohlauf sein, bei Gesundheit sein
biti zdrav kot dren eine Bärengesundheit haben
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund

2. hrana: gesund, (lahek) zuträglich

3. figurativno (naraven) unverdorben
zdrav fant der Naturbursche
|
zreducirati na zdravo jedro podjetje ipd.: gesundschrumpfen

zdráv healthy, sound, in good health, healthy-looking; (duševno) sane; wholesome, healthful (za for), salubrious

zdráva pamet common sense, good sense, horse sense, mother wit, pogovorno gumption
zdrávi zobje sound teeth
zdrávo sadje sound fruit
zdráv kot riba (as) sound as a bell, in the pink (of condition), in fine fettle
zdráv na duši in telesu sound in body and mind
cel in zdráv, zdráv in živ hale and hearty
zdrávo podnebje salubrious climate
zdráva hrana (zrak) wholesome food (air)
zdráv duh v zdrávem telesu a sound mind in a sound body
zdráva kritika sound (ali judicious) criticism
biti zdráv to be well, to be healthy, to be in (ali to enjoy, to have) good health
zdráv je kot riba v vodi he is as right as a trivet, he is as fit as a fiddle
biti duševno zdráv to be sound in mind, to be of sound mind
imeti zdráve nazore to have sound views
to je zdráva vaja this is a healthy exercise
odnesti zdrávo kožo (figurativno) to escape unscathed, to save one's bacon
ostanite zdrávi! I wish you continued good health
vrniti se živ in zdráv to return safe and sound
to je zdrávo zanj! (figurativno) (= prav mu je!) it serves him right!
gorski zrak je zelo zdráv the mountain air is very wholesome
videti je zdráva she looks well

zdràv (zdráva -o) adj.

1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano

2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso

3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi

5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano