Franja

pretēndere^*

A) v. tr. (pres. pretēndo)

1. zahtevati (tudi ekst.)

2. domišljati si

3. trditi, zatrjevati:
pretenderla a imeti se za, delati se:
pretenderla ad artista imeti se za umetnika

B) v. intr.
pretendere a potegovati se (za), pretendirati (na kaj), biti pretendent:
pretendere al trono pretendirati na prestol
pretendere alla mano di una donna snubiti žensko

pričakovana življenjska doba stalna zveza
(statistični podatek) ▸ várható élettartam
V času industrijske revolucije je skokovito narastla pričakovana življenjska doba otrok. ▸ Az ipari forradalom idején a gyerekek várható élettartama ugrásszerűen megnőtt.
Pred vojno je bila pričakovana življenjska doba za moškega 70 in za žensko 76 let. ▸ A háború előtt a férfiak várható élettartama 70, a nőké 76 év volt.
Pričakovana življenjska doba slonov je 70 let. ▸ Az elefántok várható élettartama 70 év.

Ptolemocratia -ae, f (Πτολεμοκρατία) Ptolemokrátija (Ptolemokratíja), grško žensko ime: Pl.

Quīntīlius 3, starejše Quīnctīlius Kvin(k)tílij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu, ki je izviral iz Albe. Njegova najbolj znana predstavnika sta

1. P. Quintilius Vārus Publij Kvintilij Var, konzul l. 13, od l. 5 po Kr. namestnik v Germaniji, padel l. 9 po Kr. v boju zoper Arminija v Tevtoburškem gozdu: T., Suet., Val. Fl.

2. Quintilius Vārus Kvintilij Var, rimski pesnik iz Kremone, Vergilijev in Horacijev prijatelj, zgled odkritosrčnega umetniškega kritika, umrl l. 23: H. Kot žensko ime Quīn(c)tīlia -ae, f Kvin(k)tílija: Cat.

ravir [ravir] verbe transitif zelo razveseliti, vzradostiti, biti zelo všeč; ugrabiti, odvesti s silo; nezakonito se polastiti

ravir un enfant à ses parents ugrabiti otroka staršem
la mort nous a ravi un ami fidèle smrt nam je ugrabila zvestega prijatelja
(figuré) être ravi en extase biti v zamaknjenosti, v ekstazi
ravir l'honneur à une femme zapeljati žensko
cela m'a ravi to me je zelo razveselilo, očaralo
à ravir čudovito
elle est belle à ravir čudovito lepa je

razbremeníti (-ím) | razbremenjeváti (-újem) perf., imperf.

1. abs. alleggerire, sgravare; pren. decongestionare (il traffico)

2. sgravare, alleggerire, sollevare di qcs.; esonerare:
žensko razbremeniti gospodinjskih del sollevare la donna del peso dei lavori domestici

Rēa² -ae, f (tudi Rhēa) Réa, staroitalsko žensko ime; poseb.

1. Rea Silvia Rea Silvija, Numitorjeva hči, vestalka v Albi, z Marsom mati Romula in Rema: L., Aur., Eutr., Prud.

2. po njej imenovana izmišljena vestalka: V.

rechercher [-šɛrše] verbe transitif zopet, znova iskati: (skrbno, vneto) iskati; raziskovati; skušati; stremeti za, hrepeneti po, hlastati po; truditi se, prizadevati si; potegovati se za; trgati se za; tožiti; technique skrbno izdelati

se rechercher iskati se (drug drugega); biti iskan, biti redek
rechercher (une femme) en mariage snubiti, prositi za roko (žensko)
rechercher les témoins de l'accident iskati priče nesreče

regla ženski spol pravilo, smernica; ravnilo; vzorec

a regla po pameti
de regla pravilno, v pravi meri
en (toda) regla v redu, pravilno
por regla kot pravilo
según la regla pravilno, po pravilu, po redu
por regla general navadno, v splošnem, pretežno
sin regla brezpravilen, nereden
contravenir una regla pregrešiti se zoper pravilo
estar en regla (con) biti s kom sporazumen
seguir con una regla ravnati se po pravilu
no hay regla sin excepción ni pravila brez izjeme
reglas pl med žensko mesečno perilo
las cuatro reglas štiri osnovne računske operacije

régulariser [-ze] verbe transitif urediti, regulirati

il a régularisé sa situation poročil se je z žensko, s katero je doslej živel v divjem zakonu
faire régulariser son passeport regularizirati svoj potni list

relation [rəlasjɔ̃] féminin odnos, razmerje (med dvema ali več stvarmi); zveza, stik; (pismeno) sporočilo; pluriel (osebni) odnosi, (ljubezensko) razmerje; znanci

relations commerciaies, d'affaires trgovinski, poslovni stiki
relation féminin de voyage potopis
relation de cause à effet razmerje med vzrokom in učinkom
avoir relation avec quelqu'un občevati s kom
avoir des relations avec une femme imeti razmerje z (neko) žensko
cela n'a aucune relation avec ce dont il s'agit to nima nobene zveze s tem, za kar gre
être en relation avec quelqu'un biti s kom v stikih
entrer en relations stopiti v stike, navezati stike
entretenir des relations avec quelqu'un vzdrževati stike s kom
se mettre en relation avec navezati stike z
nouer des relations professionnelles avec quelqu'un navezati poklicne, strokovne stike s kom
inviter ses relations povabiti svoje znance
obtenir un emploi par relations dobiti službo po zvezah, s pomočjo poznanstev

re-pleō -ēre -ēvī -ētum (re in plēre)

1. zopet (znova, ponovno, spet) (na)polniti (napolnjevati): V., Pr., domus exhaustas replere Ci.; med.: haustum cratera repleri vident O. da se zopet polni; occ.
a) dopolniti (dopolnjevati), popolniti (popolnjevati), izpolniti (izpolnjevati): sumpta Ci., exercitum L., quod voci deerat, plangore replebam O. sem nadomeščal.
b) (na)polniti (napolnjevati) = (o)krepčati (okrepčevati), (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati): vires Stat., animos oculosque alicuius Vell., patriam laetitia Vell. navda(ja)ti z veseljem.

2. polniti, napolniti (napolnjevati): corpora carne O. nasititi, exercitum frumento C. obilno oskrbeti, litora voce O., gemunt repleti (z mrtvimi trupli) amnes V., replere sinum floribus O., tectum gemitu V., fama domos et moenia replet V. se širi po … ; pren.: repleri scientiā iuris Ci.; od tod adj. pt. pf. replētus 3 poln, napolnjen: templa Ci., eruditione Suet., vitā Lucan. sit (zasičen) življenja; z gen.: repletae semitae puerorum et mulierum L.; occ.
a) napolniti = narediti žensko nosečo (nosno, bremenato), narediti ženski otroka: Pall., virginem a deo repletam Iust.
b) okužiti: eādem vi morbi repletos secum trahere L.

Opomba: Sinkop. obl. pf.: replesti Stat., replestis L., replerat Lucr., replerant Stat., replesset Cu., Aur., replessent L.

re-supīnō -āre -āvī -ātum (re in supīnāre)

1. nazaj nagniti (nagibati), nazaj nasloniti (naslanjati), nazaj položiti (polagati), nazaj vreči (metati): Ter., Stat., Petr., Sen. ph. idr., caput Plin., resupinare assurgentem umbone L. vznak na tla zvaliti (vreči), nares planā manu Q. zavihati, vzvihati; med. resupinārī nazaj se nagniti (nagibati), vznak (na hrbet) se uleči (ulegati); o levih: Plin.; resupinatus Gallus Iuv. (pijani) na hrbtu ležeči (in noge kvišku moleči), palos resupinatos defodere Vitr.

2. meton.
a) z(a)valiti (žensko) na tla = telesno se (z)družiti, (spolno) občevati, seksati z žensko, koitírati: aviam Iuv.
b) (po)rušiti, prevreči, prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucavati, prekucevati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati): valvas Pr., rem totam Acc. fr. preobrniti = pokvariti.
c) se resupīnāre glavo visoko nositi, nos visoko vihati, visoko se nositi, bahati se, postavljati se, ponašati se, rebriti se, biti prevzeten, prevzetovati: quid se tantopere resupinet? Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. resupīnātus 3 nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen, zavihan, zapognjen, upognjen): resupinata species Vitr., resupinatum os (sc. coxarum) Cels.

rime [rim] féminin rima; pluriel stihi, verzi

rime fêminine, masculine ženska rima (ki se končuje na nemi e), moška rima (ki se ne končuje na nemi e)
rime riche bogata rima (ki vsebuje vsaj en samoglasnik in njegov oporni soglasnik, npr. image - page)
rime pauvre revna rima (npr. ami - pari)
rimes plates stihi, v katerih se menjavata dva stiha z moško in dva stiha z žensko rimo
rimes croisées, alternées rime, ki se menjavajo
rime intérieure notranja rima
rimes embrassées moške in ženske rime, ki si sledijo v redu abba, cddc ...
rime pour l'oreille rima za uho, prava rima
rime pour l'œil rima za oko (npr. aimer - amer)
tout ce qu'il dit n'a ni rime ni raison vse, kar govori, nima ne glave ne repa
il est parti sans rime ni raison nepričakovano, brez kakega razloga je odšel

rob [rɔb] prehodni glagol
oropati, opleniti, izropati; ugrabiti; ukrasti, okrasti, pokrasti; odvzeti (komu) (of s.th. kaj)

to rob s.o. of s.th. ukrasti komu kaj
to rob the cradle poročiti (zelo) premlado žensko
to rob Peter to pay Paul enemu nekaj (od)vzeti (od enega si izposoditi), da drugemu poravnamo svoj dolg; figurativno eno luknjo zamašiti, pa drugo napraviti

róčen manual; hand(-); (spreten) handy, skilful

róčno delo handiwork, manual work, (žensko) needlework, (fino) fancywork; (v šoli) manual training; (obrt) handicraft
narodno, ljudsko róčno delo handicrafts pl
ti čevlji so róčno delo these shoes are handmade
róčen je pri delu he is a good hand at

róčen de (ali à) main, manuel; maniable, commode, pratique ; (spreten) adroit, habile, agile de ses doigts ; (hiter, uren) rapide, prompt, preste, leste

ročno delo travail manuel, ouvrage fait à la main, (žensko) travail (ali ouvrage moški spol) à l'aiguille
ročni delavec travailleur manuel
ročna granata grenade ženski spol à main
ročna prtljaga bagages moški spol množine à main
ročna (ženska) torbica sac moški spol à main
ročna zavora frein moški spol à main
ročna žaga scie ženski spol à main
ročno kovan forgé à la main
ročno pisan écrit à la main, manuscrit
ročno vezen brodé à (la) main
ročna vezenina broderie ženski spol à la main

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
le chien ronge un os pes gloda kost
la rouille ronge le fer rja gloda železo
le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
se ronger les ongles gristi si nohte
se ronger de souci gristi se od skrbi
se ronger les sangs delati si skrbi
se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti

ruisseau [rɥiso] masculin potok; jarek; (ulični) kanal; figuré beden položaj, figuré blato

des ruisseaux de sang (figuré) potoki krvi
il a tiré cette femme du ruisseau (figuré) izvlekel je to žensko iz blata
traîner dans le ruisseau (figuré) ležati na ulici
les petits ruisseaux font les grandes rivières (proverbe) iz malega raste veliko
ruisseaux pluriel de larmes potoki solza