Franja

začútiti (-im)

A) perf. sentire, provare, avvertire:
živali začutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo
začutiti potrebo po gibanju provare il bisogno di muoversi
začutiti jezo, veselje, žalost provare rabbia, gioia, tristezza
začutiti bolečine v hrbtu avvertire dolori alla schiena
začutiti ljubezen do concepire affetto per

B) začútiti se (-im se) perf. refl. sentirsi:
začutiti se samega in zapuščenega sentirsi soli e abbandonati

zadájati (-am) | zadáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. causare, provocare, dare:
zadajati bolečine, skrbi, žalost causare dolori, preoccupazioni, tristezza

2. assegnare, imporre, dare:
zadati komu nalogo assegnare a qcn. un compito

3. assestare, inferire, vibrare:
zadati udarec assestare un pugno
pren. zadati hud udarec svetovnemu miru inferire un grave colpo alla pace mondiale

B) zadájati si (-am si) | zadáti si (-ám si) imperf., perf. refl. darsi, imporsi:
zadati si cilj darsi per scopo

zadŕgniti (-em) | zadrgováti (-újem) perf., imperf. stringere, allacciare forte, annodare; strozzare:
pren. žalost mu je zadrgnila grlo la tristezza gli serrava la gola
pren. sam si zadrgniti zanko okoli vratu mettersi da sé il cappio al collo

zàmnogo prisl. veliko, mnogo: nastade žalost zamnogo nastala je velika žalost

zapádati (-am) | zapásti (-pádem) imperf., perf.

1. (v zvezi s 'sneg') nevicare; coprire:
sneg zapade že novembra nevica già in novembre
sneg zapada ceste la neve copre le strade

2. pren. cadere, cedere, abbandonarsi:
zapasti obupu cadere nella disperazione
zapasti v bedo cadere in miseria
zapadati alkoholizmu darsi al bere
zapasti v žalost sprofondare nel dolore

3. ekon. scadere:
dolg, menica zapade il debito, la cambiale scade

4. (izgubiti vrednost, veljavnost) scadere:
vizum je zapadel il visto è scaduto

5. star. (pripasti) passare (di propietà):
po očetovi smrti kmetija zapade najstarejšemu sinu morto il padre, il podere passa al figlio maggiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zapasti vplivu nekoga lasciarsi suggestionare da qcn.

zatápljati se (-am se) | zatopíti se (-ím se) imperf., perf. refl. immergersi; sprofondare:
zatopiti se v molitev, v razmišljanje immergersi nella preghiera, nella meditazione
zatapljati se v molk, v žalost sprofondare nel silenzio, nel dolore

zavíjati zàvījām
I.
1. zavijati: zavijati cigaretu; zavijati za ugao, u drugu ulicu
2. zamotavati, zavijati: zavijati što u hartiju, što maramom
3. obvezovati: zavijati ranu
4. črvvičiti: zavija me u trbuhu
5. zavijati koga u žalost pripraviti komu žalost
II. zavijati se
1. zavijati se
2. zavijati se u crninu nositi za kom črnino, žalno obleko

zàviti zȁvijēm, zàvīj, zàvih zȁvī, zȁvio zȁvīla
I.
1. zaviti: zaviti cigaretu, lijevo od puta, za ugao, za kuću; zaviti što u lijepe riječi
2. zamotati, zaviti: zaviti što u papir, u hartiju, što hartijom, maramom
3. obvezati: zaviti ranu
4. zaviti koga u crninu pripraviti komu žalost
II. zaviti se
1. zaviti se
2. zaviti se u crninu obleči žalno obleko

zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

2. avt. slittare, sbandare:
zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni

zrcáliti to mirror; to reflect

zrcáliti se to be mirrored (v in), to be reflected (v in)
v tej knjigi se zrcalijo ideje našega stoletja this book reflects the ideas of our century
njegova žalost se zrcali v glasbi, ki jo je tedaj komponiral his grief is reflected in the music he wrote at that time

žal² [žau]

1.
biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
žal mi je, da sem … ich bereue es, …
postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen

2.
žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)

3.
žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …

4.
ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)

5.
biti žal za kom/čim
biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern

žál

1. (medmet) alas; what a pity!

2. prislov unfortunately, regretfully

žál jutri ne morem priti I am sorry I shall not be able to come tomorrow
nič žalega mu nisem storil I have done him no harm
on ne bi muhi storil nič žalega he wouldn't hurt a fly
ni mi žál nobenega truda I don't mind (taking) any amount of trouble
žál ne morem ustreči tvoji želji I am sorry I cannot comply with your request
žál (na žalost) ne moremo tega napraviti unfortunately that can't be done
žál moram reči I regret (ali I am sorry) to say
žál vidim, da... I am sorry to see that...
žál moram iti I am afraid I have to go
žál mi je zanj I am sorry for him, I pity him
žál beseda offensive word
žál ne I am afraid not

ἀθῡμία, ἡ, ion. η (ἄθῡμος) brezpogumnost, plašljivost, obupanost, nejevolja, strah, žalost.

ἄ-λαστος 2 [Et. ἀ priv + λαθέσθαι] ep. poet. 1. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (ἄχος, κακά), ἄλαστον ὀδύρομαι neprestano (neutolažno) tarnam; πένθος globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, ἀνήρ.

ἀλγηδών, όνος, ἡ ἄλγημα, ατος, τό ἄλγησις, εως, ἡ (ἀλγέω) bolečina, muka, bol, žalost (nav. pl.).

ἄλγος, ους, τό [Et. iz podstave aleg-, gršk. ἀλέγω, ἀλεγίζω brigam se za kaj, sor. lat. neg-lego, di-ligo, religens bogaboječ, religio vestnost] bol(ečina), bolest, tuga, nadloga, žalost, bridkost.

ᾰ̓νῑ́α, ἡ, ion. ἀνίη [Et. lat. onus (iz enos) breme] muka, nadloga, beda, žalost, bol(ečina), nejevolja.

ἀντίρροπος 2 (ἀντι-ρρέπω) 1. tvoreč protiutež, ravnotežje, enako težak, odtehtajoč, enakotežen; ἄγειν ἄχθος λύπης ἀντίρροπον kos biti, prenašati pretežko žalost. 2. kos, enake vrednosti. – adv. ἀντιρρόπως πράττω τοῖς ἐναντίοις sem kos sovražnikom.

ἄση, ἡ (ἀσάω) prenasičenje, pristud, nejevolja, čemernost, žalost.

ἀχλύς, ύος, ἡ ep. [ῡ v nom. in acc. pri H.] tema, mrak, megla NT, noč, velika žalost.