Franja

šȁn m (t. šan, ar.) dial. dostojanstvo, ugled, dober glas, sloves: jazuk tebi i tvojemu -u škoda zate i za tvoj ugled

težkó adv.

1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano

5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico

toč|a [ó] ženski spol (-e, ni množine) der Hagel (tudi figurativno), ujma: der Hagelschlag; der -hagel (bomb Bombenhagel, granat Granathagel, izstrelkov [Geschoßhagel] Geschosshagel, kamnov Steinhagel, krogel Kugelhagel, puščic Pfeilhagel)
toča gre/pada es hagelt
figurativno vsuje se toča (očitkov) es hagelt (Vorwürfe)
zrno toče das Hagelkorn
od toče uničen verhagelt
škoda zaradi toče der Hagelschaden
streljanje proti toči das Hagelschießen
zavarovanje proti toči die Hagelversicherung
neurje s točo das Hagelwetter, der Hagelsturm
oblak s točo die Hagelwolke
biblično: kamena toča Hagelsteine množina

tóča hail, (zrno) hailstone; (sodra) sleet

tóča pada it is hailing (oziroma it hails)
nevihta s tóčo hailstorm
škoda po tóči damage done by hail
zavarovanje proti tóči insurance against (damage by) hail
udarci so padali kot tóča the blows fell (ali came) fast and thick
po tóči zvoniti (figurativno) to lock the stable door after the horse has bolted
po tóči zvoniti je prepozno (nima smisla) there's no use crying over spilt milk, it's no use trying to lock the stable door after the horse has bolted

tóča grêle ženski spol ; (zrno) grêlon moški spol

(figurativno) toča krogel (udarcev, zmerljivk) une grêle de balles (de coups, d'injures)
nevihta s točo orage moški spol accompagné de grêle
raketa (top) proti toči fusée ženski spol (canon moški spol) paragrêle
škoda po toči dommage moški spol causé par la grêle
zavarovanje proti toči assurance ženski spol contre la grêle
toča gre, pada il grêle, il tombe de la grêle
po toči uničen, opustošen ravagé (ali dévasté) par la grêle

tóča granizo m ; (debela) pedrisco m , piedra f ; fig granizada f , lluvia f

toča krogel granizada (ali lluvia) de balas
škoda po toči daño m causado por el granizo
nevihta s točo tormenta f con granizo
top (raketa) proti toči cañón m (cohete m) contra el granizo
zavarovanje (zavarovan) proti toči seguro m (asegurado) contra el granizo
toča pada graniza, está granizando, cae granizo
toča bo padala va a granizar
po toči uničen (opustošen) destruído (asolado) por el granizo

très [trɛ] adverbe zelo, močnó, silno

très peu zelo malo
un monsieur très comme il faut zelo spodoben gospod
elle est déjà très femme ona je že prava ženska
j'ai très faim, très soif, très peur zelo sem lačen, žejen, zelo se bojim (me je strah)
faites très attention! zelo pazite!
j'en ai très envie tega si zelo želim
être très au courant biti zelo na tekočem
c'est très dommage to je zelo škoda
avoir très sommeil biti zelo zaspan

velikánski (-a -o) adj. gigante, gigantesco, colossale, enorme, ciclopico; ingente; madornale, marchiano:
velikanska polomija un colossale fiasco
velikanska škoda danni ingenti
velikanska napaka errore madornale
zool. velikanska črepela mida (Chelonia mydas)

verlorengegangen, verloren gegangen izgubljen; figurativ an ihm ist ein Techniker verlorengegangen škoda, da ni (postal) tehnik

vihar moški spol (-ja …) der Sturm (peščeni Sandsturm, snežni Schneesturm, sončni astronomija Sonnensturm, vrtinčast Wirbelsturm, na morju Seesturm; figurativno navdušenja Begeisterungssturm)
figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
znak za vihar das Sturmwarnungszeichen, Sturmzeichen
opozorilo, da se bliža vihar die Sturmwarnung
napovedovati vihar auf Sturm stehen (die Zeichen stehen auf Sturm)
razbičan od viharja valovi: sturmgepeitscht
razkuštran od viharja drevo: sturmzersaust
škoda zaradi viharja der Sturmschaden
tišina pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
kdor seje veter, bo žel vihar wer Wind säet, wird Sturm ernten

violō -āre -āvī -ātum (iz *violus silovit, sor. z vīs)

1. nasilno ravnati s kom, storiti (delati) komu silo, hudo (grdo) ravnati s kom, storiti (delati) komu kaj hudega, gnjaviti, prizade(va)ti komu bolečino (bolečine), povzročiti (povzročati) komu bolečino (bolečine), trpinčiti koga, (p)oškodovati, raniti (ranjevati, ranjati) koga, do krvi (do krvavega) pretepsti (pretepati) koga ipd.: N., Cels., Iust. idr., parentes, patrem Ci., corpus viri non tactum ac violatum manu, sed vulneratum ferro Ci., servorum manibus violatus Ci., violati hospites, legati necati Ci., hospitem violare fas non putant C., pulsatione corpus violare Corn., violavit Penthea thyrso mater O. je ranila, violare volnere dextram ali corpus V. zadati rano desnici … , aliquem ferro morsuve Sen.; occ. o krajih in (pesn.) o drugih neživih subj.: violare fines C. ali agros ferro V. (o)pustošiti, urbem L. pobijati, pleniti po mestu, opleniti mesto, silva vetus nullāque diu violata securi O., violare nemus securi O., ebur sanguineo ostro V. krvavordeče (po)barvati, aurum cibis Stat. (o)madeževati, violati fontes venenis Sen. ph. zastrupljeni.

2. metaf. (nravno)
a) (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati), onesvetiti (onesvečevati), (o)skruniti (oskrunjati): ius, ludos, caeremonias, religionem, loca religiosa, templum, deum Ci., sacra polluta ac violata Ci., dexterae perfidiā et scelere violatae Ci., cum intellegerent nihil esse tam sanctum, quod non aliquando violaret audacia Ci., ea sibi non colendi, sed violandi causā appetere Ci., violare templa L., stupris aut caedibus violati L., turpitudine vitam violare Corn.
b) oškodovati, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati), (raz)žaliti, (o)skruniti: fidem Ci., L., amicitiam, aurīs voluntatemve, existimationem absentis Ci., dignitatem alicuius Ci. ep., hospitium, ius gentium, societatem L., foedus L., Tib., clementiam N., omne fas Lact.; s prolept. obj.: id quod violatum videtur Ci. morda prizadeta žalitev, storjena škoda.
c) occ. α) (o)skruniti (žensko), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati, onečaščevati), spozabiti (spozabljati) se: virginitatem (sc. Palladis) Ci., virginem Varr., mitto … matres familias violatas Ci., violare puellam Tib. β) (raz)žaliti: Cerere violatā omnes fructus Cereris interierunt Ci., violare numen Ci., clarum hominem impurissimi hominis voce violari Ci., deos perfidiā, periurio violare S., Plato a Dionysio violatus est N., violare oculos O., convicio aures Corn., aures obsceno sermone Petr.

visoka voda ženski spol das Hochwasser
škoda zaradi visoke vode der Hochwasserschaden
nevarnost visokih voda die Hochwassergefahr
odtok visokih voda der [Hochwasserabfluß] Hochwasserabfluss
varstvo pred visokimi vodami der Hochwasserschutz
nasip za visoko vodo der Hochwasserdeich, Flutdeich

vôjen de guerre

v vojnem času en temps de guerre
vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
vojna grožnja menace ženski spol de guerre
vojna industrija industrie ženski spol de guerre
vojni invalid invalide moški spol de guerre
vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
vojna odškodnina indemnité(s)
f(pl) de guerre
vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
vojno sodišče conseil moški spol de guerre
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
vojno ujetništvo captivité ženski spol
biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
vojni zločin crime moški spol de guerre
vojni zločinec criminel moški spol de guerre
vojna znanost science ženski spol militaire
vojna žrtev victime ženski spol de guerre
pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vojn|i [ô] (-a, -o) kriegsmäßig; kriegerisch; Kriegs- (čas die Kriegszeit, dobiček der Kriegsgewinn, dobičkar der Kriegsgewinnler, dolg die Kriegsschuld, film der Kriegsfilm, hujskač der Kriegshetzer, roman der Kriegsroman, svet der Kriegsrat, bremena množina Kriegslasten množina, generacija die Kriegsgeneration, industrija die Kriegsindustrie, ladja das Kriegsschiff, literatura die Kriegsliteratur, luka der Kriegshafen, mornarica die Kriegsmarine, napoved die Kriegserklärung, nevarnost die Kriegsgefahr, odškodnina die Kriegsentschädigung, operacija die Kriegshandlung, politika die Kriegspolitik, poroka die Kriegstrauung, poškodba die Kriegsbeschädigung, die Kriegsverletzung, psihoza die Kriegspsychose, sirota die Kriegswaise, sreča das Kriegsglück, škoda der Kriegsschaden, igrače das Kriegsspielzeug, razmere množina Kriegsverhältnisse, rezerve množina der Kriegsvorrat, dogajanje das Kriegsgeschehen, odlikovanje die Kriegsauszeichnung, področje das Kriegsgebiet, posojilo die Kriegsanleihe, pravo das Kriegsrecht, sodišče das Kriegsgericht, žarišče der Kriegsherd)

vremensk|i [é] (-a, -o) wettermäßig, Wetter- (preobrat der Wetterumschwung, Wetterumschlag, Wettersturz, procesi množina das Wettergeschehen, pojav die Wettererscheinung, hišica das Wetterhäuschen, karta die Wetterkarte, napoved die Wettervorhersage, die Wetterprognose, služba der Wetterdienst, škoda der Wetterschaden, neprilike Wetterunbilden množina, razmere Wetterverhältnisse množina, poročilo die Wettermeldung, der Wetterbericht, stanje die Wetterlage, Großwetterlage, znamenje das Wetterzeichen)
pod vremenskim vplivom wetterabhängig

wish² [wiš]

1. prehodni glagol
želeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti po

I wish I had... hotel bi imeti...
I wish I were a hundred miles away hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj proč
I wish (that) it would rain želel bi (si), da bi deževalo
I wish you to go now prosim te, da zdaj greš
to wish s.o. well dobro želeti komu, dobro misliti s kom
he wished them to the devil poslal jih je k vragu
he wished himself dead želel si je, da bi bil mrtev
it is to be wished that... želeti je, da...
you have only to wish samo izrazite željo
he is not the man to wish ill to anybody on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabega
I wish you a merry Xmas voščim vam vesele božične praznike
he wished me success želel mi je uspeha
to wish s.th. on s.o. želeti komu kaj (slabega)

2. neprehodni glagol
želeti, izraziti željo

to wish for s.th. imeti željo (poželenje) po, želeti kaj
to wish not for anything better nič boljšega si ne želeti
I have nothing left to wish for nimam nobenih želja več
this leaves nothing to be wished for to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe

zdravj|e¹ srednji spol (-a …) die Gesundheit (trdno Bärengesundheit)
… zdravja Gesundheits-
(ogrožanje die Gesundheitsgefährdung, okvara die Gesundheitsschädigung)
ohranjanje/ohranitev zdravja die Gesunderhaltung
ki ogroža zdravje gesundheitsgefährdend
koristen za zdravje gesundheitsfördernd
škodljiv za zdravje gesundheitsschädigend, gesundheitsschädlich
škoda na zdravju die Gesundheitsschädigung
biti trdnega zdravja sich einer guten Gesundheit erfreuen
krhkega zdravja gebrechlich
zaradi zdravja gesundheitshalber
kar pokati od zdravja vor Gesundheit platzen/strotzen
piti na zdravje anstoßen auf, auf (jemandes) Gesundheit trinken
na zdravje! pri pitju: zum Wohl!, prosit!, prost!, če kdo kihne: Gesundheit!

zgradb|a¹ ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (stavba) der Bau, das Gebäude (betonska Betonbau, dvoranska Saalbau, funkcionalna Zweckbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau, lesena Holzbau, hotelska Hotelbau, industrijska Industriebau, kultna Kultbau, mestna Stadtbau, opečnata Ziegelbau, Backsteinbau, pomožna Nebengebäude, poslovna Bürohaus, posvetna Profanbau, prečna Querbau, reprezentančna Prunkbau, Prachtbau, sakralna Sakralbau, stanovanjska Wohngebäude, Wohnbau, stara Altbau, stranska Seitenbau, šolska Schulgebäude, tovarniška Fabrikbau, utrjena Wehrbau, vzdolžna Längsbau, iz ilovice Lehmbau, iz kamna Steinbau, iz klinkerja Klinkerbau, s kupolo Kuppelbau, s predalčjem Fachwerkbau, v surovem stanju Rohbau), das Bauwerk, velika, razvejana: die Anlage
krilo zgradbe der Gebäudetrakt
… zgradb Gebäude-
(blok der Gebäudeblock, čiščenje die Gebäudereinigung, kompleks der Gebäudekomplex, upravljanje die Gebäudeverwaltung, vzdrževanje die Gebäudeunterhaltung, zaščita der Gebäudeschutz, zavarovanje die Gebäudeversicherung)
škoda na zgradbi/zgradbah der Gebäudeschaden
sanacija zgradbe die Bauwerksanierung
figurativno miselna zgradba das Gedankengebäude

zmodríti rendre (plus) sage, mettre à la raison (ali au pas) , faire entendre raison à quelqu'un

zmodriti se entendre raison, se mettre (ali se rendre) à la raison, revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
to naj te zmodri! que cela te serve de leçon (ali d'enseignement)!, fais-en ton profit!
škoda zmodri človeka on s'instruit à ses dépens, dommage rend sage