Franja

zakol [ô] moški spol (-a …) die Schlachtung (domači Hausschlachtung, prisilni Notschlachtung, na črno Schwarzschlachtung)
… za zakol Schlacht-
(kokoš das Schlachthuhn)
zrel za zakol schlachtreif
dan zakola der Schlachttag

zapi|sati (-šem) zapisovati aufschreiben, niederschreiben, zu Papier bringen, da se ne pozabi: festhalten; na kratko, bežno: notieren, niederwerfen, aufs Papier werfen; (delati zapiske) mitschreiben
zapisati v zapisnik zu Protokoll nehmen
zdravnik zdravila: verschreiben, verordnen; tehnika aufzeichnen, registrieren, verzeichnen, (posneti) aufnehmen, aufzeichnen
figurativno zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein/in den Mond schreiben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben
zapisati v veter in den Rauch schreiben

zaštekati glagol
1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.

Zentrum, das, (-s, Zentren) središče, center; ins Zentrum treffen zadeti v črno

zlâto s zlato: suho, čisto, žeženo zlato; macino zlato min. mačje zlato; crno zlato črno zlato, premog; platiti suvim -om; za zlato rda ne prianja zlata se rja ne prime; za svako zlato naći će se kujundžija; nije sve zlato što sija; zlato od čovjeka zlat človek

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

znák¹ sign, mark, signal, symbol; token; index; (značka) badge; (bolezenski) symptom; (migljaj) wink

znáki časa signs pl of the times
znák minus matematika minus sign, negative sign
znák plus matematika plus sign
prometni znák traffic sign (ali signal), road sign
znák za odhod signal for departure
znák za umik vojska signal to retreat
znák kot prošnja za pomoč distress signal; (v nevarnosti) signal of distress (SOS)
znák za preplah alarm
znák za konec preplaha all clear
zaščitni znák trademark
znáki časti in oblasti insignia pl
kot znák spoštovanja as a mark of respect
nobenega znáka življenja no sign of life
znák (znamenje) propadanja sign of decay
razpoznavni znák distinctive mark
kot znák moje hvaležnosti in token (ali as a token) of my gratitude
v znák sprave as a sign of reconciliation
kot na dani znák as though in response to a sign
dati komu znák to give someone a sign
dati znák za streljanje to give the signal to fire
dati znák (pomigniti) to beckon, pogovorno to tip someone the wink
to je bil znák za upor this was the signal for revolt
govoriti z znáki (kretnjami) to speak in sign language, (gluhonemi) to speak in dumb show
v znák žalovanja nositi črno obleko to wear black as a token of mourning

žálen mourning

žálna obleka mourning dress (oziroma suit); widow's weeds pl
nositi žálno obleko to wear mourning
žálni okvir mourning border
žálni (črno obrobljeni) pisemski papir mourning paper
žálna koračnica funeral march
žálni trak mourning band, crape
žálna glasba funeral music
žálni flor mourning crape (ali crepe)
žálni pajčolan mourning veil
žálni rob black edge
žálni govor funeral oration
žálna zastava black flag
žálna igra tragedy
žálna barva mourning colour
žálni oder catafalque
žálni sprevod funeral procession

ἄ-ξενος 2, ion. in poet. ἄ-ξεινος negostoljuben, pust, brezljuden – Ἄξεινος πόντος, pozneje Εὔξεινος π. Črno morje.

Ἅρπασος, ὁ reka v deželi Taohov, ki se izteka v Črno morje.

εὔ-ξε(ι)νος 2 gostoljuben; πόντος Črno morje, prej imenovano ἄξενος(negostoljubno), ko pa so Milečani ustanovili na njegovi obali mnogo naselbin, je dobilo ime εὔξεινος.

κατα-μιαίνομαι pass. ion. oblečem črno (žalno) obleko.

μελάγ-γαιος 2 ion. μελάγ-γειος 2 s črno, rodovitno prstjo, črnoprsten.

μελάμ-πεπλος 2 poet. v črni obleki, črno oblečen.

μελάν-δετος 2 (δέω) ep. črno obložen, s črnoprogastim držajem κωπήεντα φάσγανα.

μελαν-είμων 2 (εἷμα) črno oblečen.

ὀ-δάξ adv. (ὀ proth., δάκνω) ep. grizoč, z zobmi, ὀδάξ ἐν χείλεσι φύντες grizli so si (čvrsto) ustnice = požrli so jezo; ὀδάξ ἕλον οὖδας so ugriznili tla, so šli pod črno zemljo, so poginili.

Πόντος, ὁ 1. Črno morje = ὁ Εὔξεινος πόντος. 2. dežela v Mali Aziji na južni obali Črnega morja. – adi. Ποντικός 3.

Πράμνειος οἶνος ep. pramnejsko vino (neko močno in rezko črno vino).

ῥαδινάκη, ἡ ion. (črno) kameno olje.