Franja

čistìjan -a -o: čist čistijan zelo čist, čisto čist: kapelica od čistog čistijanog mermera

čisto prislov

1. (povsem) ganz, völlig, gänzlich
ne čisto nicht ganz (ni čisto tako das ist nicht ganz so)

2. (prav) aller- (najboljši/prvi/zadnji allerbeste/allererste/allerletzte; na koncu zuallerletzt, na vrhu zualleroberst)

3. (sploh) gar, überhaupt (nič gar nichts/überhaupt nichts, noben gar keiner/ überhaupt keiner, nikoli überhaupt nie)
prav čisto nič rein nichts, Null Komma nichts

4.
čisto ob unmittelbar an

5.
čisto edini der einzigste pridevnik: ➞ → čist

dēfervēscō -ere -fervī in -ferbuī (incoh. glag. dēfervēre)

1. dovreti, povreti, ponehavati vreti: Ca., Cels., Col.; pren. poleči se, uleči se, izdivjati se, pomiriti se, potihniti: dum meridiani aestus defervescant Varr., ubi deferbuit mare Gell.; ohladiti (ohlajati) se, razhladiti se: dum patinae defervescunt Amm.

2.
a) pren. poleči (polegati) se, odleči (odlegati), odnehati, ponehati, unesti se: Ter., dum defervescat ira. Defervescere autem certe significat ardorem animi … excitatum Ci., cupiditates, studia defervescunt Ci., defervescit haec gratulatio Ci. ep.
b) (o govoru) izčistiti se (posta[ja]ti jasen in čist): Ci., Plin. iun.

dvomljiv (-a, -o) zweifelhaft, fragwürdig, dubios; (ne povsem čist) bedenklich, problematisch
ne biti dvomljiv keinem Zweifel unterliegen
delnice, vrednostni papirji dvomljive vrednosti [notleidend] Not leidend

globinsk|i (-a, -o) [tiefgehend] tief gehend; tiefgründig; Tiefen- (intervju das Tiefeninterview, sloj die Tiefenschicht, srež der Tiefenreif, učinek die Tiefenwirkung, vid das Tiefensehen, zapis die Tiefenschrift, omotica der Tiefenrausch, ostrina die Tiefenschärfe, psihologija die Tiefenpsychologie, stopnja die Tiefenstufe, struktura die Tiefenstruktur, terapija die Tiefentherapie, vode množina das Tiefenwasser, krmilo das Tiefenruder, obsevanje die Tiefenbestrahlung); Tief- (tisk der Tiefdruck, črpalka die Tiefpumpe, peč der Tiefofen, žlica der Tieflöffel)
rudarstvo globinska sonda der Teufenzeiger
z globinskim učinkom tiefenwirksam
globinsko čist tiefsauber
z globinsko ostrino tiefenscharf

gol¹ [gou] (-a, -o)

1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen

hasenrein: nicht ganz hasenrein sein ne biti čisto v redu/čisto čist

impunctus (inpunctus) 3 (in [priv.], pungere) brez pik(anja): crystallum Ap. čist.

īn-fuscō -āre -āvī -ātum rusiti, (po)rjaviti, (po)črniti: vellera pullis maculis inf. V. z rjavo barvo (po)škropiti, sanie arena infuscatur V. porjavi, aquam atramento i. Plin., colorem rubrum nigro Gell., vinacea Col.; toda pesn.: barba infuscat pectus Poeta tragicus ap. Ci. obsenčuje; metaf. (po)kaziti, (po)kvariti, (po)pačiti: vicinitas non infuscata malivolentiā Ci., barbaries eos (njihov jezik) non infuscaverat Ci., ne victoriae gloria saevitiae macula infuscaretur Iust., saporem vini Col., merum Pl. (raz)redčiti (z vodo), vox infuscata Sen. ph. ali sonus infuscatus Plin. ne čist glas.

īris, īris Cat., Plin., Plin. Val., īridis Cels., Plin., acc. īrim Cels., Col., abl. īrī Cat., Plin., īride Cels., f

1. bot. dišeča rastlina perunika, poseb. njena korenina, perunična korenina: Plin., iris arida (posušena) Cat., Cels.

2. „mavričnik“, nek dragi kamen, menda prav čist šesterostran prizmatičen ledec (= kristal): Plin.

kémičen chemical

kémično čiščenje dry cleaning
kémična čistilnica dry cleaner
kémično čistiti to dry-clean
kémično delovanje, učinkovanje chemical action
kémični laboratorij chemistry laboratory
kémična sorodnost chemical affinity
kémičen proizvod chemical
kémična struktura chemical structure
kémična spojina chemical compound, combination, amalgamation
kémična tehnologija chemical engineering
kémična tovarna chemical works pl (ali plant)
kémična vojna chemical warfare
kémičen razpad chemical decomposition
kémično čist chemically pure

kémičen chimique, de chimie

kemično čiščenje nettoyage moški spol à sec
kemična tovarna fabrique ženski spol (ali usine ženski spol) de produits chimiques
prislov kemično čist chimiquement pur

kémičen químico

kemično čiščenje limpieza f en seco
kemični proizvodi productos m pl químicos
kemično čist químicamente puro

kristálen crystal, crystalline; (prozoren) transparent; limpid

kristálna steklenica decanter
kristálni sladkor granulated sugar
kristálno steklo cut glass
kristálne namizne posode pogovorno cut-glass tableware
kristálno čist crystal-clear

kristálen de cristal

kristalni sladkor azúcar m cristalizado
kristalna steklenica frasco m de cristal
kristalno steklo cristal m, (brušeno) cristal m tallado
kristalno čist cristalino

kristaln|i (-a, -o) kristallisch, kristallin; Kristall- (steklo das Kristallglas, lestenec der [Kristallüster] Kristalllüster, [Kristalleuchter] Kristallleuchter, razred die Kristallklasse, sistem das Kristallsystem, spekter das Kristallspektrum, optika die Kristalloptik, mreža das Kristallgitter, oblika die Kristallform, palača der Kristallpalast, ploskev die Kristallfläche, struktura der Kristallbau, die Kristallstruktur, vaza die Kristallvase, voda das Kristallwasser, steklo das Kristallglas)
kristalno čist figurativno kristallklar, in Reinkultur

kristálno adv. in modo cristallino:
pren. kristalno čist cristallino

Luft, die, (-, Lüfte) zrak, schlechte Luft slab zrak; reine Luft čist zrak; dicke Luft figurativ slabo vzdušje; Luft kriegen/bekommen priti do sape; Luft holen/schöpfen (globoko) vdihniti, figurativ zadihati; frische Luft schöpfen iti na sprehod, iti na svež zrak; die Luft anhalten zadržati sapo, figurativ biti tiho; sich Luft machen narediti si prostor; seinen Gefühlen/seinem Herzen Luft machen dati si duška; die Luft zum atmen nehmen utesnjevati, dušiti; Luft sein : er ist für mich Luft zame kot da ga ni; als Luft behandeln ignorirati; an die Luft setzen figurativ vreči ven, postaviti pred vrata; aus der Luft iz zraka; aus der Luft gegriffen figurativ iz trte izvit/iz palca izsesan; in der Luft v zraku; in der Luft liegen biti v zraku; in der Luft zerreißen raztrgati; in die Luft sprengen/werfen vreči v zrak; in die Luft fliegen odleteti v zrak, eksplodirati; in die Luft reden figurativ govoriti v veter; in Luft zergehen figurativ razbliniti se; Löcher in die Luft gucken buljiti/bolščati/strmeti predse; nach Luft schnappen hlastati za zrakom; per Luft z letalom; von Luft und Liebe od samih dobrih besed; Lüfte, pl , sapice; višave; freiere/bessere Lüfte in etwas bringen spustiti sveže sapice v; König der Lüfte kralj višav

mélange [melɑ̃ž] masculin mešanica, zmes, (po)mešanje; mešanje, križanje ras; mešana pijača; figuré primes; pluriel miscelánea, raznoterosti, raznoteri spisi

sans mélange nemešan, čist (tudi figuré)
mélange de grains mešana krma
mélange tonnant pokalni plin
mélange de vins mešanica vin, rezanje vin
bonheur masculin sans mélange neskaljena sreča
faire, opérer un mélange napraviti mešanico, zmes
(familier) se méfier des mélanges čuvati se mešanja pijač, različnih pijač (pri jedi, banketu ipd.)