Franja

laboránt, -ka assistant, -e moški spol, ženski spol de laboratoire; laborantin, -e moški spol, ženski spol ; chimiste moški spol, ženski spol

Lāodicēa (ali Lāodicīa, Lāudicēa) -ae, f (Λαοδίκεια) Laodikéja (Laodikíja, Lavdikêja), mesto

1. v Kelesiriji (Coelē Syria): Mel.

2. v Siriji, nasproti Cipra (zdaj Lâdikiyeh): Lentulus in Ci. ep., Plin.

3. v Mediji: Plin.

4. v Veliki Frigiji ob reki Likos (zdaj Eski-Hissar): Ci. ep., L. epit., Plin., T.

5. v Mezopotamiji: Plin. — Od tod adj. Lāodicēnsis -e laodikéjski = iz (veliko)frigijske Laodikéje ali v njej: civitas, homo Ci. ep.; subst.
a) Lāodicēnsēs -ium, m Laodikejci, preb. (veliko)frigijske Laodikeje: Vulg.
b) Lāodicēnī -ōrum, m Laodikéjci, preb. α) kelesirijske Laodikeje: L., Plin. β) sirijske Laodikeje: Cassius in Ci. ep., T. γ) (veliko)frigijske Laodikeje: Suet.

Lapónec, -nka Lapon, -e moški spol, ženski spol

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

Laurōn -ōnis, f Lavróna, mesto v Tarakonski Hispaniji: Fl. Od tod adj. Laurōnēnsis -e lavrónski: vina Plin.

Laverna -ae, f Lavêrna, boginja (poštenega in nepoštenega) dobička (zato tudi boginja in zaščitnica tatov in sleparjev): Nov. fr., Pl., pulchra Laverna, da mihi fallere, … noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. — Od tod

1. adj. Lavernālis -e lavêrnski: porta Varr., P. F. vrata v Rimu, ob katerih je stal Lavernin žrtvenik.

2. subst. Laverniō (lavernio) -ōnis, m tat: Laverniones fures antiqui dicebant, quod sub tutela deae Lavernae essent P. F.

lè¹ adv.

1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!

7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!

8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

Lepticus 3, Leptimāgnēnsis -e, gl. Leptis.

Leptis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Λέπτις) Léptis,

1. ime dveh afriških obmorskih mest, feničanskih naselbin:
a) Leptis māgna (Māgna) Léptis Mágna (Velika Leptis), zdaj Libida v Tripolisu med obema Sirtama: S., Mel., Plin., Paul. (Dig.), Cod. I. (z abl. Lepte).
b) Leptis Minor (minor) Léptis Mínor (Mala Leptis) med Hadrumetom in Tapsom, zdaj Lem(p)ta v Tuniziji: Ci., S., L., Auct. b. Afr., Mel. — Od tod adj. Lepticus 3 léptiški: ostrea Plin. Leptīnus 3 léptiški (= maloleptiški, Male Leptis): T. Leptimāgnēnsis -e velikoléptiški (= Velike Leptis): Cypr., civitas Cod. I.; subst. Leptitānī -ōrum, m Leptitáni, Léptijci, preb. mesta Leptis: C., S. idr.

2. mesto v Hispaniji (morda Laepa, mesto Turdetanov v Betski Hispaniji): Auct. b. Alx. (?).

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

levíčar, -ka gaucher, -ére moški spol, ženski spol ; (politika) adhérent, -e moški spol, ženski spol à la gauche

Libitīna -ae, f Libitína,

1. staroitalska mrliška boginja. V njenem svetišču so hranili mrtvaški oder (skolke) in druge pogrebne potrebščine ter pisali imenik umrlih; tam so tudi najemali pogrebnike in vse drugo pogrebno osebje: quod Libitina sacravit H. kar je umrlo, quaestus Libitinae acerbae H., funera in rationem Libitinae venerunt Suet. so jih zapisali.

2. meton.
a) smrt: multaque pars mei vitabit Libitinam H. bo ušel smrti, si Libitinam evaserit aeger Iuv.
b) pogrebni (mrliški) pripomočki, pogrebna (mrliška) oprava: pestilentia … tanta erat, ut Libitina tunc vix sufficeret L. da je bilo takrat le stežka mogoče pokopati vse (mrliče), ne liberorum (svobodnjakov) quidem funeribus Libitina sufficiebat L.; poseb. mrtvaški oder (skolke) ali grmada: ut … arma vero et Libitina totusque unius diei apparatus … esset e sucino Plin., dum levis arsura struitur Libitina papyro Mart.
c) pogrebna služba, pogrebništvo, pogrebno (mrliško) oskrbništvo: Libitinam exercere Val. Max.
d) pogreb, (pogrebni) sprevod: Amm. — Od tod adj. Libitīnēnsis -e libitínski: porta Lamp. menda vrata v amfiteatru, skozi katera so odnašali ubite gladiatorje.

Libya -ae, f: Ci., V., Plin. ali Libyē -ēs, f (Λιβύη): O., Lucan., Col., Sil., Mart. Líbija, pri Grkih = cela Afrika, pri Rimljanih = ali severna Afrika ali le Cyrenaica. — Stlat. obl. Libua -ae, f Líbua: Pl. (po nekaterih izdajah Libya). — Od tod adj.

1. Libs, Libis (Λίψ, gen. Λιβός) líbijski; kot subst. m =
a) Líbijec: Sid. (o Antaju).
b) (sc. ventus) zahodni jugozahodnik: Plin. (z gr. acc. Liba), Serv., Ven. — Soobl. lips, libis, m: Sen. ph., Suet. fr., Veg.

2. Libycus 3 (Λιβυκός)
a) líbijski: fines, gentes V., cursus V. plovba (plutje) po Libijskem morju, lapilli H. marmorni koščki iz numidijskega marmorja (prim. lapillus), lampas Lucan., orbis (plošča mize) Mart., Sibylla Lact.; subst. Libycī -ōrum m Líbijci, preb. Libije, poseb. Kartažani: Sil., Macr.
b) afriški: fera O. levinja, harenae, orae O., crines, pestes Lucan., axis Sen. tr., uvae Col., mare Plin. ob Afriki.

3. Libyēnsis -e líbijski, iz Líbije: Sabellius Cass.

4. Libys -yos, acc. -byn (Λίβυς) líbijski: nec Libys Assyrio sternetur lectulus ostro Ps.-V. (Ciris), formatus Libys est cum cornibus Ammon O., ductor (= Hannibal) Sil., mons Stat.; subst. m = Líbijec: Libys Amphimedon O., Cancro (subditus) Libys Sen. tr.; kot nom. propr. Líbis, tirenski gusar: hoc Libys, hoc flavus … Melanthus, hoc probat Alcimedon O.; v pl. Libyes: Africam initio habuere Gaetuli et Libyes S.

5. Libyssa -ae, f (Λίβυσσα) líbijska: citrus Varr. ap. Non., arenae Cat., terra Lucan., ficus Col., gens Sil.

6. Libystīnus 3 (Λιβυστῖνος) líbijski: montes Cat.

7. Libystis -idis, f (Λιβυστίς) líbijska: ursa V.

8. Libyus 3 líbijski: citrus Varr., terra T.

līmus¹ 3 (sor. z līmen, līmes, ob-līquus, morda iz *līqu̯-smos ali *leīqu̯-smos) poševen, od tod

1. (v očeh) škileč, škilav, škilast, krivogled, prekast: limis subrisit ocellis O., l. oculi Plin., Q.; tudi brez subst. oculi: aspicito limis Pl., ego limis specto sic per flabellum clanculum Ter., ut limis rapias, quid … H. da poškiliš in izveš.

2. (o osebah) postrani gledajoč (pogledujoč): limus intra limites culinae Varr. ap. Non., l. di Arn. — Soobl. līmis -e: Amm.

lingula -ae, f (demin. lingua; prim. ligula) jeziček; le metaf. jezi(č)ku podobne stvari

1. (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: posita (sc. oppida) in extremis lingulis promunturiisque C.

2. jezikasto zašiljen jermen pri čevljih, vezalka, stogla: propter quod rumpere somnum debeat et lingulas (po drugih ligulas) dimittere Iuv., non hesterna sedet lunatā lingula plantā Mart.; kot psovka: Lingula (po drugih Ligula), in malam crucem? Pl.

3. (tanek) meček: Naev. ap. Gell.

4. čep, zatič = ost kola, ki se vtakne v drog: eorum partes summae lingulas edolatas habent Col.

5. jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme (prim. lingua 2. c)): si sub onus vectis lingula subiecta fuerit Vitr.

6. cev pri vodovodih: Vitr. (7, 7).

7. dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali (prim. lingua 2. e): apertioribus earum lingulis ad flectendos sonos Plin.

Lipara² -ae, f: Mel., Plin., Ap. in Liparē -ēs, f: V., Val. Fl., Cl. (Λιπάρα) Lípara (zdaj Lipari), največji izmed Ajolovih ali Liparskih otokov (prim. Aeolus) z istoimen(sk)im mestom severno od Sicilije; pl. Liparae -ārum, f (αἱ Λιπάραι) Lípare, Líparski otoki, Líparsko otočje: L., Val. Max., Fl., Front. — Od tod adj.

1. Liparaeus 3 (Λιπαραῖος) líparski, liparéjski (liparájski): Liparaei nitor Hebri H., taberna Iuv.; subst. Liparaeī -ōrum, m Líparci, Liparéjci (Liparájci): insulae Liparaeorum (αἱ Λιπαραίων νῆσοι) Plin. = Liparski (Ajolovi) otoki.

2. Liparēnsis -e líparski, liparéjski (liparájski): ager Ci., piratae L.; subst. Liparēnsēs -ium, m = Liparaei: Ci. idr. (stlat. Leparēsēs po: P. F.).

3. Liparitānus 3 líparski, liparéjski (liparájski): P. F., obsidio Val. Max.; subst. Liparitānī -ōrum, m = Liparaeī: Val. Max.

Līrīnus -ī, f Lirín, gl. Lērīna. — Od tod adj. Līrīnēnsis -e lirínski: Sid.

Locrī -ōrum, m (Λοκροί)

1. Lókri(jci), preb. gr. pokrajine Lokride, in sicer: na severu Locrī Epicnēmidiī (Λοκροὶ Ἐπικνημίδιοι) Lokri(jci) Epiknemidijci, epiknemidijski Lokri(jci) (= „Lokri(jci) na pogorju Knémis“): Plin., na zahodu Locrī Ozolae (Λοκροί Ὀζόλαι) Lokri(jci) Ozoli, ozolski Lokri(jci): Plin., na jugu Locrī Opūntiī (Λοκροὶ Ὀπούντιοι) Lokri(jci) Opuntijci, opuntski Lokri(jci). Nom. pl. (v gr. obl. Locroe) Lókri(jci), naslov Menandrove gledališke igre: Q. — Od tod
a) subst. Locris -idis in -idos, f (Λοκρίς) α) pokrajina Lókrida v srednji Grčiji: L., Mel. β) Lókrijka: Cat.
b) adj. Locrēnsis -e lókrijski: ager Plin.; subst. Locrēnsēs -ium, m = Locrī: L.

2. Locrī z vzdevkom Epizephyrii (Λοκροὶ Ἐπιζεφύριοι) Lókri Epizefírijci (= zahodni Lokri), mesto v južni Italiji na Brutijskem, severovzhodno od Regija, naselbina ozolskih Lokrov (danes le še nekaj razvalin pri kraju Motta di Bozzano): L. Od tod preb. Locrī -ōrum, n: Ci., L. ali Locrēnsēs -ium, m: Ci., L. Lókri(jci).

lóčenec, -nka divorcé,-e moški spol, ženski spol