credence [krí:dəns] samostalnik
vera, zaupanje
cerkev mizica za hostije ob oltarju
zastarelo poverilnica
to give credence to a story verjeti, da je zgodba resnična
letter of credence pismeno priporočilo, poverilnica
Zadetki iskanja
- cȑkavica ž
1. bolezen, od katere crkava živina: došla crkavica na blago
2. ekspr. hudo žganje: dva deci -e
3. boren prihranek, ob katerem crkneš: zaštedio neku -u
4. ekspr. žalost, bolečina: tuga i crkavica uselile joj se u dušu - cucùkati -ām popevati ob spremljavi tambure: za njom Mujo sitno cucukaše
- curtilage [kə́:tilidž] samostalnik
zemljišče ali dvorišče ob stanovanjski hiši - čàkšire čȁkšīrā ž mn. (t. čakšyr)
1. hlače po turški modi, s širokim "turoma" in tesnimi hlačnicami, zapetimi ob strani
2. nad koleni široke, navzdol pa ozke hlače: jahaće čakšire, oficirske čakšire
3. hlače sploh - čekmèdža ž, čekmèdže -eta s (t. čekmedže)
1. skrinja s predalom ob strani
2. predal - četrdèsetnica ž
1. zadušnica ob 40. dnevu smrti
2. velikonični post
3. štiridesetdnevnica, čas štiridesetih dni - ćȕrtaūk m (t. tavuk) dial. purja bolezen ob parjenju
- daìra ž (t. daire)
1. (sultanova) posvetovalnica, dvorana za sprejeme
2. skupina trgovskih skladišč pod isto streho in ob istem dvorišču: sarajevska daira
3. zbor demonov, duhov, klicanje duhov: sakupiti -u - dallato avv. od strani; ob strani
- damnum -ī, n
1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.
2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.
3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.
4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381). - dàrovina ž dial. denarno darilo ženinovega očeta nevesti ob snubitvi
- dash against neprehodni glagol
treščiti ob kaj - dash upon neprehodni glagol
tolči ob kaj - davòrija ž davorija, zlasti ob času ilirizma bojna in budniška pesem
- dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)
I. adv. v sestavah,
1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.
2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.
3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.
4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.
II. praep. z abl.
1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.
2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.
3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.
4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.
5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C. - deargentō -āre -āvī -ātum (dē in argentum)
1. pripraviti koga ob denar, oskubsti ga: d. aliquem Luc. ap. Non. (s star. inf. fut. deargentassere), idola Hier.
2. posrebriti: Aug., columbae deargentatae Hier. - déconsidérer [-re] verbe transitif pripraviti ob ugled, na slab glas, diskreditirati
se déconsidérer priti na slab glas, diskreditirati se
il est complètement déconsidéré auprès de ses amis izgubil je ves svoj ugled pri prijateljih
il se déconsidère par sa mauvaise conduite s svojim slabim vedenjem se spravlja na slab glas - décréditer [-kredite] verbe transitif, vieilli diskreditirati, spraviti ob ugled
se décréditer izgubiti ugled - déferlement [-fɛrləmɑ̃] masculin razvitje jader; butanje valov ob breg; figuré val, tok
déferlement d'enthousiasme, de la violence val navdušenja, nasilja