Franja

engulf [ingʌ́lf] prehodni glagol
v prepad pahniti; pogoltniti, požreti, požirati, pogrezniti

engulfment [ingʌ́lfmənt] samostalnik
padec v prepad

engverwandt, eng verwandt v tesnem sorodstvu

enhornar dati v peč

enigmatize [inígmətaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
govoriti v ugankah

enim, adv. in conj. (po i-jevski sklanjatvi tvorjen acc. indoev. osnove no-, eno-, ono- = oni; prim. umbr. inim, lat. et, eine, lat. et, enem, lat. tum, gr. ἔνη „oni dan“ = tretji dan). Pri Kom. stoji ta veznik še sam zase in lahko stopi tudi na čelo stavka; poznejši pisci ga nav. zapostavljajo eni ali več (soodvisnim) besedam. Služi kot razlaga, pojasnilo ali potrdilo prejšnjega stavka, t.j. izrečene misli ali prepričanja; pomen je torej predvsem

1. vzročen = zakaj, kajti: non in vos quaeritur; Sextus enim Roscius reus est Ci., signum Cereris viri ne esse quidem (ibi) sciebant; aditus enim in id sacrarium non est viris Ci.; na tretjem ali četrtem mestu stoji enim za soodvisnimi besedami, npr. za predlogom in samostalnikom: cum homine enim … Ci., ab omnibus enim Ci., quam ob rem enim Ci.; v stalnih reklih: quousque enim Ci., meo iure enim Ci.; pri enklitični kopuli: difficile est enim Ci.; parendum est enim Ci.; opus erat enim Ci.; ret.: in illorum enim numero Ci., ab huius enim scelere Ci.; pesn.: tibi fabor enim V.

2. pojasnjujoč = namreč: primum mihi dicendum est de genere belli; genus est enim eius modi Ci.; v vrinjenem stavku: de corpusculorum (ita enim appellant atomos) concursione loqui Ci.; elipt. (pravi stavek je treba šele dopolniti): incolumi capite es? quid enim? Ci. (= τί γὰρ) kako namreč (bi moglo biti drugače?), quid enim? (kaj pa?) fortemne possumus dicere … Torquatum? Ci.

3. v pritrdilnem pomenu = seveda, kajpada, (za)res, resnično, v resnici, gotovo: Quid tute tecum? Nil enim Pl., zares, nič, enim istaec captio est Pl. to je vendar past, Blesamius tyrranum Caesarem scriberet. Multorum enim civium capita viderat Ci. gotovo, brez dvoma, ille enim revocatus resistere coepit C. v resnici. Pomni poseb.

1. sed enim = ἀλλὰ γάρ pa saj, pa seveda, saj vendar: hoc regnum dea gentibus esse tenditque fovetque; progeniem sed enim Troiano a sanguine duci audierat (pesnik je snoval po mislih: sed Carthagini metuebat; audierat enim … ) V., multa dabant animos; sed enim nec coniugis artes nec genus amborum sic placuere illi, ut sua progenies O.

2. at enim pa saj vendar, nasproti pa: at enim Caesari imperium dedi Ci.

3. certe enim: Pl., Ter. Veznik se krepi z vērō, torej enimvērō kajti zares, zakaj v resnici, in sicer v pritrdilnem pomenu: (za)res, v resnici, kajpada, seveda. V tej zvezi stoji enim tudi v začetku stavka: enimvero iam nequeo contineri Pl., enimvero Chremes graviter cruciat adolescentulum Ter., bene sane id enimvero hic nunc abest Ter. tega seveda še manjka, enimvero ferendum hoc non est Ci., ille enimvero negat Ci., hic enimvero tu exclamas Ci.; tudi: verum enimvero: verum enimvero cum esset frumentum HS binis Ci. ker pa v resnici, verum enimvero is demum mihi vivere atque frui animā videtur S. toda v resnici.

enjambement [ɑ̃žɑ̃bmɑ̃] masculin seganje stavka iz stiha v stih

enjamber [ɑ̃žɑ̃be] verbe transitif prekoračiti, preskočiti; stopiti čez, napraviti korak čez; verbe intransitif delati velike korake; (stih) segati v naslednji stih; moleti iz (balkon); posegati, seči (sur v, na)

enjamber un cheval zajahati konja
enjamber un obstacle preskočiti oviro
enjamber deux marches à la fois preskočiti dve stopnici naenkrat
enjamber les convenances ne gledati, ne se ozirati na lepo vedenje
le pont enjambe la rivière most se vzpenja nad reko
enjamber sur le champ du voisin segati na sosedovo polje (njivo)

enjaular v kletko dati; zapreti

enjaveler [ɑ̃žavle] verbe transitif zlagati (žito) v redí

enjuiciar obravnavati pred sodiščem; dati v preiskavo; sodbo izreči

enkàustika ž (gr. enkaio) enkavstika, slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek, slika v tej tehniki

enlatar dati v konzerve

enlazadamente združeno, z roko v roki

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

enligner [ɑ̃linje] verbe transitif uravnati, zložiti v ravno vrsto

enlist [inlíst]

1. prehodni glagol
vpoklicati, novačiti, naje(ma)ti, pridobi(va)ti
figurativno podpirati

2. neprehodni glagol
nastopiti vojaško službo; javiti se v vojsko; sodelovati, udeležiti se

enlisted men navadni vojaki in podčastniki
to enlist s.o.'s sympathies zbuditi simpatije koga

enluminer [ɑ̃lümine] verbe transitif pobarvati velike črke v rokopisu, naslikati podobice v starih rokopisih ali prvotiskih; pisano, živo pobarvati; kolorirati; pordečiti

enmaletar dati v kovček; skriti

ennoblecer [-zc-] povzdigniti v plemstvo; poveličati